Frančišek pa, kot da bi z Lune padel, odkar je prispel v prebogati Vatikan, kjer kot zadnji revež stanuje v neki sobici kot podnajemnik, vseskozi udriha po temeljih kapitalistične ureditve. Da sta pohlep in bogastvo greh, ne pa, kot vsi vemo, gibalo napredka; da je treba prazne samostane dati beguncem v uporabo, namesto da bi jih, kot velevajo zakonitosti trga, tržili kot hotele, bordele in igralnice; da se bogati morajo odpovedovati v korist revnim, čeprav je jasno, da so revni revni zato, ker so nesposobni in jim še bog ne more pomagati. Mogoče bi papežu le pogledali skozi prste, saj je že v letih, malo se je med bivanjem v Latinski Ameriki nalezel tamkajšnje teologije osvoboditve, vere za reveže, bi rekli, in mu marksizem kisa jasno misel. Tudi želje, da bi s populizmi rad postal bolj priljubljen kot Janez Pavel II., mu človek ne more zameriti.

Ampak, ko sem videl, kako te njegove bogokletne in družbeno nevarne misli zastrupljajo ne samo mladež, ampak celo nižji kler sledi tej blasfemiji, se mi je zmračilo pred očmi in ni veliko manjkalo, da nisem stopil na balkon in zatulil: »Ustavite tega Frančiška!« V roke mi je namreč prišel nekakšen politični program, kaj program, ostudni politični pamflet benediktinske nune Terese Forcades iz Španije, ki je sklenila razsuti kapitalizem na prafaktorje. In pri tem se celo sklicuje na Boga. Klasičen primer izprijenosti, saj grize roko, ki ji kruh daje. Dotična dama namreč pozablja, da ji je prav ta kapitalizem omogočil študij na Harvardu. Ne mi prodajati bučk, da je prišla na Harvard zato, ker je pametna! Kapitalizem in bogati strici iz ozadja so ji to omogočili, ne vedoč, da redijo kačo na prsih.

Naj vam povem samo nekaj njenih tez, pa vam bo jasno, o čem govorim in zakaj mi gredo lasje pokonci. Država naj prevzame vse banke in prepreči kakršne koli finančne špekulacije. Si zamišljate svet, v katerem bančniki ne bi imeli milijonskih plač in nagrad, v katerem bi direktorji bank imeli 2000 evrov plače in špekulanti na borzi ne bi skakali skozi okno vsakokrat, ko se finančni sistem zatrese? Groza! Sestra Teresa se z božjo pomočjo bojuje za ustavitev odpuščanja delavcev, za poštene plače in pokojnine, za krajši delovni teden. Pa kje živi ta ženska? Kaj pa konkurenčnost, dobiček, svobodni trg dela? Zahteva primerno bivališče za vse in da nikogar ne smeš vreči iz stanovanja, če ne plačuje posojila. Pa še kaj! Iz države jih je treba izgnati, lenuhe, ne pa pestovati kot nebogljene dojenčke. Ne boste verjeli, z božjim imenom na ustih se bo pognala v boj za zeleno, čisto okolje, proti vsem onesnaževalcem. To pomeni, da se ne bomo smeli voziti z avtomobili in da bomo zaprli vse tovarne, iz katerih dimnikov se tako lepo kadi in zaljša veduto pokrajine. Da o čudovitem vonju ne govorimo. Umazano je napredek, zeleno je strošek, kako tej nuni to ni jasno. To pa ni vse. Da je treba imigrantom iz Afrike omogočiti dostojno življenje in delo. Si predstavljate, da hoče, da je vaš sosed Azijec ali Afričan? Da nas preplavijo, požrejo! Če pa vam povem, kdo so njeni idoli, vam bo vse jasno in hkrati vas bo spreletel srh – pokojni venezuelski predsednik Hugo Chavez, bolivijski Evo Morales in Mahatma Gandi. Še dobro, da ni omenila Tita in samoupravljanja. In za vse je kriv Frančišek. Saj veste, kakršen šef, takšni delavci.