V vsakem normalnem podjetju bi delodajalci ob takšnih poslovnih rezultatih znoreli. Zaposleni, odgovoren za štalo, bi s potnimi pazduhami in utripajočim cmokom v grlu stal v pisarni in med strašnim viharjem vneto preučeval dizajn svojih čevljev, nato pa po navodilu odcapljal do pisalne mize, jo s še vedno tresočimi rokami pospravil in se nikoli več prikazal tam. Da, tako bi bilo to v realnem svetu. Še več, tale pravkar odpuščeni revež si še mesece ne bi upal iskati nove službe, ker bi bil preveč zaposlen z iskanjem psihiatrične pomoči, prebiranjem knjig za samopomoč in avtogenimi treningi. V slovenski vladi je, kakopak, drugače. Tam je biznis-ez-južual, ljudje v svojih ekskluzivnih krpicah hodijo v svojo varno službo, kjer je najhujše, kar se lahko zgodi, da zmanjka poceni sendvičev v menzi. Dovolj! V temle resda nekoliko prezrtem in zaprašenem stolpiču ostajamo neizprosni. Nekdo mora prevzeti odgovornost. Sranje je namreč – oprostite slikovitosti, a besedo imam v stanju, kakršno je in v kakršnem sem, vso pravico uporabljati! – že zdavnaj v ventilatorju.

Zato ste, gospa Bratuškova, z vsem dolžnim spoštovanjem, odpuščeni. V imenu naraščajočega števila revežev, iz dneva v dan bolj zaskrbljenih mladih, pod kolesjem birokracije ugonobljenih podjetnikov in, ne nazadnje, vsaj enega besnega kolega, ki dela v Luki Koper, razglašamo, da se niste izkazali ne z rezultati, ne s kadrovanjem, ne z znanjem tujih jezikov, ne z, navsezadnje, domiselnostjo ali inovativnostjo.

»Vi nid mor tajm,« boste rekli, a pustimo zdaj te izgovore, vsem je težko. In ne, ne bo odpravnine. Ne, tudi službenega avta ne morete odpeljati. Kako, prosim? Ne, tudi tale pisarniška orhideja bo ostala tukaj. Lahko pa vam v znamenje dobre volje, nismo namreč zamerljivi in to smo storili že za nekatere druge bivše ministre, ponudimo kakšno drugo pozicijo – ne nazadnje ste delavni in, kot ste pokazali predvčerajšnjim, pripravljeni prevzeti nase marsikateri križ – tudi tako nehvaležnega, kot je križ predsednice stranke. Požrtvovalno. Lepo.

Če torej pobrskamo po evidenci trenutno prostih delovnih mest, se pokaže kar nekaj možnosti. Glede na obremenjenost vašega magistrskega naziva s sumom plagiatorstva, v najboljšem primeru pa malomarnosti, bi se sicer raje kot na magistrsko izobrazbo osredotočili na vaše znanje tekstilne tehnologije. In očitno je tole vaš srečen dan. V Radljah ob Dravi namreč iščejo dvanajst upravljalk strojev za proizvodnjo tekstilnih, krznenih in usnjenih izdelkov. Mogoče pa bo to prvi resen korak k reševanju slovenske tekstilne industrije in s tem tudi gospodarstva. Da končno preidemo od besed k dejanjem.

Plus, v službo se boste lahko vsak dan, ne le na dan mobilnosti, vozili z vlakom. Res pa je, da vožnja od Kranja do Vuhreda (kjer vlak ustavlja najbližje Radljam) traja 5 ur in 23 minut, tja bo zagotovo treba priti pred 9.15, na postajo vam nihče ne bo dostavil kolesa in tudi torbo si boste morali nesti sami.

Realni svet pač.