Zmajski most, simbol glavnega slovenskega mesta, je leta 1901 oblikoval iz Dalmacije priseljeni arhitekt Jurij Zaninović. Vrata ljubljanske stolnice s portreti vseh ljubljanskih škofov so delo bosanskega kiparja Mirsada Begića. Begić je izdelal tudi kip legendarnega ljubljanskega župana, domoljuba Ivana Hribarja. Džamijo, ki bo zrasla na obrobju ljubljanskega središča, so načrtovali v arhitekturnem biroju, ki ga vodita Matija Bevk in Vasa J. Perović.
»Ljubljana je multikulturno mesto,« pravi Admir Baltić, vodja projektov pri Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije. »To raznolikost želimo pokazati tudi turistom, ki prihajajo k nam.«
Ogledi bodo družbeno angažirani
Bošnjaška kulturna zveza je letos na razpis evropskega socialnega sklada prijavila projekt, s katerim nameravajo v turistično ponudbo Ljubljane vključiti »alternativne znamenitosti«. Baltić je na predstavitvi projekta mimogrede omenil naselji Fužine in Rakova Jelša, vendar tovrstni ogledi, vsaj sprva, ne bodo v središču njihove pozornosti. Alternativne so lahko tudi zgodbe o etabliranih kulturnih spomenikih prestolnice. »Obnovo kulturnih spomenikov, denimo Cukrarne, opravljajo migrantski delavci,« je spomnil Baltić. Kjer sta umrla slovenska pesnika Dragotin Kette in Josip Murn, bi zaradi nevarnega dogodka pri inštalacijskih delih skorajda umrli tudi delavci, priseljenci, ki jih Baltić osebno pozna.
»Naš program bo namenjen turistom, ki si želijo drugačnega pogleda na mesto. Ljubljano jim bomo predstavili kot celoto – vključili bomo tako elitne lokacije kot lokacije, ob katerih bomo lahko družbeno angažirani.« Rezultat bo »Ljubljanska multikulturna pot«, ki bo prepletla tradicionalno slovensko kulturo s kulturo manjšin oziroma priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije.
Del ponudbe bodo tudi kulinarična doživetja; na predstavitvi so prikazali fotografijo ene od obleganih prodajaln bureka, sicer pa je restavracij z »multikulturno« prehrano v Ljubljani cela vrsta. Bošnjaki poudarjajo, da bo njihov projekt zajel vse (nove) manjšine, ne le tistih, ki izvirajo iz Bosne in Hercegovine.
Poleg tega, pravi Baltićev kolega Danijel Osmanagić, pa bodo poudarili tudi obstoj manjšin in kulturnih vplivov, ki so ljubljansko kulturo oblikovali v preteklosti. »V Ljubljani so živele nemška, italijanska in judovska skupnost,« je spomnil. Arhitekturna ureditev mesta se je skozi stoletja oblikovala tudi glede na odnose (in napetosti) med njimi.
Izurili bodo mlade brez služb
Poleg licenciranih turističnih vodičev, ki bodo turiste vodili po materialnih in duhovnih »alternativnih poteh« Ljubljane, bo Bošnjaška kulturna zveza Slovenije v enoletnem projektu izurila strokovnjake za videoprodukcijo, ki bodo raziskovanje Ljubljane podprli s filmi na youtubu in socialnih omrežjih.
Obenem, pravi Baltić, bodo sodelavci in učenci sproti odkrivali lastno kulturo. Druga in tretja generacija, otroci in vnuki iz nekdanjih jugoslovanskih republik priseljenih delavcev, namreč že izgublja stik s svojim prvotnim izročilom.
Na tečaje in delavnice, ki bodo trajale leto dni, se je doslej prijavilo štirideset tečajnikov. »Predvsem gre za dekleta, ki so že diplomirala, a še iščejo zaposlitev, v vmesnem času pa želijo pridobiti še dodatna znanja,« pravi Baltić. Namen projekta, za katerega je Bošnjaška kulturna zveza prejela sto osemdeset tisoč evrov sredstev, je tudi zmanjševanje socialne izključenosti in brezposelnosti mladih.
