Horner (s polnim imenom Christopher Lee) bo 23. oktobra letos dopolnil 42 let, rodil pa se je na japonskem otoku Okinava. Pri 24 letih je postal profesionalni kolesar v ekipi PAA-NutraFig, po dveh sezonah pa se je podal s trebuhom za kolesarskim kruhom v Evropo. Njegova prva postaja je bila Francija, toda po treh sezonah v ekipi Francaise des Jeux (to so bile tri sezone, polne frustracij, priznava Horner) se je leta 2000 vrnil v ZDA. V naslednjih štirih sezonah je vozil za štiri različne ekipe (Mercury, Prime Alliance, Saturn in Webcor).

Po vrtenju pedal za Saunier-Duval (2004, 2005) in Davitamon (2006, 2007; vmes je eno sezono tekmoval tudi v ciklokrosu) je pred petimi leti podpisal za Astano. V kazahstanski ekipi si je prislužil dva vzdevka: Smeško, ker tudi v najnapornejših in najtežjih trenutkih na treningih in dirkah smeh ni izginil z njegovega obraza, in Yahoo otrok zaradi divjih vzklikov po zmagah na dirkah. Četrtega oktobra 2009, le nekaj dni pred 38. rojstnim dnem, mu je uspel še en veliki met: podpisal je dveletno pogodbo s slovito ameriško ekipo RadioShack, katere prvo ime je bil njegov rojak Lance Armstrong.

»Lani sem hotel končati kariero. Toda ne zaradi let, ampak zaradi številnih poškodb. Imel sem hude težave s kolenom, zato sem nameraval odnehati, da ne bi več trpinčil samega sebe. Toda moj enajstletni sin me je uspel prepričati, naj ne odneham. Hvala mu. In zato zmago na Vuelti poklanjam njemu,« pravi 180 centimetrov visoki in le 63 kilogramov težki Horner, ki je postal tudi prvi Američan z zmago na Vuelti. Od Švicarja Tonyja Romingerja, doslej najstarejšega zmagovalca španske dirke (ob zmagi leta 1994 je bil star 33 let), je Horner starejši skoraj devet let. Tudi najstarejša zmagovalca Toura in Gira sta zanj »mladeniča«: Fermin Lambot je bil ob zmagoslavju daljnega leta 1922 star 36 let, Fiorenzo Magni (1955) pa 35.

Na treh največjih dirkah na svetu je skupno nastopil enajstkrat in na vsaki po enkrat odstopil: šestkrat je vrtel pedala na Touru (najboljša uvrstitev 9. mesto leta 2010), štirikrat na Vuelti in enkrat na Giru. Na letošnji Vuelti ni spadal niti v širši krog favoritov, a je poskrbel za senzacijo. »Ne drži, da sem v življenjski formi, čeprav sem bil dobro pripravljen. No, v prejšnjih letih sem bil tudi že bolje pripravljen, toda vedno me je kaj ustavilo na poti do vrha: poškodbe, padci, vloga pomočnika... Zdaj pa so se vse stvari postavile na svoje mesto. Tritedenski pekel na Vuelti sem preživel in ga kronal z veliko zmago,« pravi Horner, čigar najnovejši vzdevek je Sršen, v Astani pa sta ga takratna sotekmovalca Lance Armstrong in Levi Leipheimer v šali klicala Kmetavzar.

Glede na veteranska leta je njegova zmaga na Vuelti še toliko bolj presenetljiva, mnogi pa so takoj začeli dvomiti o njegovi dopinški čistoči. Še toliko bolj, ko ga španske protidopinške oblasti dan po koncu dirke niso našle v pravem hotelu. Uslužbenci Agencije za varovanje zdravja v športu (Aepsad) so ga namreč iskali v napačnem hotelu, čeprav je Ameriški protidopinški agenciji (Usada) pravočasno in v skladu s pravili sporočil vse potrebne podatke. »V noči z nedelje na ponedeljek nisem bil v hotelu svoje ekipe RadioShack, ampak v drugem z ženo. Še pred začetkom zadnje etape sem Usadi sporočil spremembo lokacije, novo telefonsko številko, na kateri sem dosegljiv, in številko hotelske sobe, kjer bom dosegljiv med šesto in sedmo zjutraj,« je pojasnil olimpijec Horner, ki ne bo obtožen izogibanja dopinškemu testu, saj mu je Usada tudi z elektronsko pošto potrdila, da je pravočasno in v skladu s pravili dobila od njega vse potrebne podatke.

Letošnji Tour de France je moral izpustiti zaradi poškodbe kolena, prav tako ni tekmoval na dirki Giro d'Italia. Čeprav mu nekateri svetujejo, naj se zaradi starosti in po največjem uspehu v karieri (zmaga na Vuelti) poslovi kot šampion, Američan še ne razmišlja o kolesarskem pokoju. »Prepričan sem, da lahko vsaj še dve sezoni tekmujem na vrhunski ravni. Letos mi poteče pogodba z ekipo RadioShack, nove pa še nimam. Doslej ni bilo kakšnega posebnega zanimanja drugih klubov zame, zato upam, da bo po uspehu na Vuelti kaj drugače. Verjetno se zdim sedanjim ali prihodnjim delodajalcem prestar za vrhunsko kolesarstvo, a tudi v tem športu ni delitve na stare in mlade, ampak le na dobre in slabe,« je samozavesten Horner, ki z družino živi v mestu Bend v ameriški zvezni državi Oregon.