Kdo sedi v evropski komisiji ta hip na stolčku komisarja za ekonomske in monetarne zadeve? Kdo ima v rokah moč nad Slovenijo poslati še osemnajsto trojko? Kdo nezadovoljno cmoka nad predstavljenimi ukrepi za stabilizacijo bančnega sistema in načrtom za izhod iz krize? Tako je, Finec Olli Rehn. Olli sicer ni velik ljubitelj tega klasičnega nordijskega športa tapkanja žoge, a je zagrizen športnik, navsezadnje je bil centerfor nogometnega prvoligaša Mikkelin Palloilijat, preden se je lotil akademske kariere. Zato je naš strokovni štab kalkuliral: če nabijemo Fince, bo bivši centerfor zagotovo kuhal zamero. Nekaj je, če Peter Prevc preskoči vso finsko eskadriljo – navsezadnje gre pri smučarskih skokih za tipični južnjaški šport, ki mu nordijci, znani nogometaši in košarkarji, ne posvečajo velike pozornosti – a da bi jih potolkli v njihovem paradnem športu? To bi bila usodna napaka, ki bi nam brez dvoma na glavo nakopala trojko, ta pa bi kot prvi varčevalni ukrep zaprmej ukinila financiranje športa. No, mogoče bi nam pustila nordijsko smučanje in hokej, ker v teh športih Finci ne cvetijo... Samo poglejte, kako evropska trojka teži Španiji, potem ko so njihovi fuzbalerji v začetku septembra pomotoma premagali Fince v kvalifikacijah za mundial. Tistih 1:1 iz marca je Rehn takoj pozabil...

Nima pa Finska le Ollija. Ima tudi Božička, tam onkraj arktičnega kroga v Rovaniemiju. In potem so naši fantje tuhtali: lahko se mečemo na zobe, lahko kot tigri grizemo v obrambi, v napadu pa se bojujemo kot levi, lahko dosežemo zmago, ki bo šla v anale, vse zato, da ne bodo gledalci, ki so plačali od 17 do 55 evrov, jamrali, da so plačali za ogled tekme, dobili pa polresni trening. A potem bomo krivi za trojko, pa še Božiček nas bo prečrtal vsaj za naslednji olimpijski cikel. Naši junaki bi še potrpeli tudi brez božičnih daril, samo je hudič, ker je treba misliti na naraščaj. Kako pri vragu bodo čez leta razložili otrokom, da je Božiček zamerljiv tip, ki jim ni oprostil tistega 16. septembra, ko so iz napuha premagali Fince v njihovem najbolj tradicionalnem športu, pri čemer ni tekma odločala o ničemer. Bolje pustiti Koivistu, Huffu, Salinu, Koponenu in Haanpääju, da mečejo po mili volji izza črte za trojke, kot preizkušati potrpljenje Ollija in Božička.

Nima pa Finska le Ollija in Božička. Ima tudi Patrio, ki se je prijazno, upoštevajoč poslovne navade v Slovenji, zdaj znašla sredi številnih sodnih procesov in se mora zdaj namesto s prihodki od prodaje oklepnikov ukvarjati z odvetniškimi računi. Dovolj škode smo povzročili tradicionalni košarkarski velesili, da bi ji zdaj s porazom v stožiški dvorani nasuli novo pest soli na rane. Fantje so pokazali, da vidijo širšo sliko in razumejo ekonomske zakonitosti bolje kot vse prejšnje slovenske vlade.