Ministrstvo za kulturo je v drugo različico osnutka NPK vključilo vaš predlog, da se v področje glasbe dosledneje vključi aktualne glasbene prakse, potem ko je v prvi različici dalo prednost klasični glasbi in glasbeno-scenskim umetnostim. Ocenjujete, da konkretni predlagani ukrepi sledijo načelu uravnotežene obravnave vseh glasbenih izrazov?

Ministrstvo je z delno vključitvijo našega predloga pokazalo, da se zaveda zapostavljenosti sodobnih glasbenih praks in da razmišlja o tem, kako to zapostavljenost omiliti. To je napredek v pravo smer. Za dejanske spremembe pa ni dovolj le razširiti definicije javnega interesa v glasbeni sferi, ampak je treba izvesti konkretne sistemske in finančne premike. O uravnoteženosti se bomo lahko pogovarjali recimo, ko bodo imele klasične in neklasične glasbene prakse enako zastopanost in besedo v komisijah za razdeljevanje javnih sredstev. Da ne govorimo o (ne)vključenosti sodobnih glasbenih zvrsti v splošne šolske in študijske programe.

Je uravnoteženo obravnavo in razvoj vseh glasbenih zvrsti in izrazov mogoče pričakovati, če vemo, da so finančna sredstva, namenjena tradicionalnim (opera, filharmonija, balet), neprimerno višja?

Uravnoteženost je v tem trenutku iluzorno pričakovati. Institucije tradicionalnih zvrsti so stroškovno požrešne hiše s sindikati na okopih. Bistveno vprašanje pa je, ali je aktualna ekipa na ministrstvu sposobna miselnega preskoka v smislu tega, da enormna sredstva, ki se stekajo v te hiše, niso nujno nepremakljivo dejstvo. Če so nekatere prioritete v korist prepoznanja pomembnosti sodobne glasbene ustvarjalnosti našle pot v strateški dokument, se bodo za njihovo realizacijo morala najti tudi sredstva. In v prid učinkovitosti iskanja je najbolj konstruktivno iskati denar tam, kjer je in kjer ga je nesorazmerno veliko.

Kako ocenjujete ukrepe, katerih namen je povečati dostopnost kakovostne slovenske glasbe?

Med enajstimi navedenimi ukrepi, ki jih osnutek navaja za dosego tega cilja, jih področje sodobne glasbe morebiti zadeva le pet, od katerih je ukrep vzpostavitve mreže koncertnih prizorišč nejasen, ukrep podpore široko dostopnemu tiskanemu mediju za področje glasbe pa se ne sme zbanalizirati na raven brezplačnika. Pozdravljamo podporo mednarodni promociji, podporo inovativnim založniškim projektom s sodobnimi distribucijskimi pristopi in zmanjšanje DDV za nosilce zvoka.

Je v dobi interneta od znižanja DDV realno pričakovati dvig prodaje?

Trg nosilcev zvoka je iz znanih razlogov doživel zlom na globalnem prizorišču in v tej situaciji ima znižanje DDV lahko le omejen pozitivni učinek na krepitev tega trga pri nas. Je pa zelo pomembna simbolna vrednost takega ukrepa, saj nosilcu zvoka končno prizna status kulturne dobrine, kot to prizna tudi nosilcu besed – knjigi.

Eden od ciljev je krepitev glasbenega trga. Prvi ukrep je ustanovitev Pisarne za slovensko glasbo (PSG) za pravno pomoč glasbenikom, drugi pa doseganje pozitivnih učinkov po načelu: boljša produkcija – več koncertov – boljša prepoznavnost – več prodanih nosilcev zvoka. Predvsem slednji ukrep je nedefiniran.

Omenjeni cilj je nedvomno ena od ključnih zadev in v Kinu Šiška pozdravljamo dejstvo, da je ministrstvo to prepoznalo. Pa vendar, ukrep spodbujanja povezovanja glasbene produkcije je zopet zgolj v formatu dobrega namena brez ustrezne konkretizacije. Ministrstvo za kulturo mora poiskati, prepoznati in dodatno podpreti dobre prakse, ki že delujejo v to smer, hkrati pa vzpostaviti podporno okolje, institucijo, katere naloga bi bila tovrstno delovanje koordinirati, okrepiti, strateško osmišljati in skrbeti za to, da so interesi sodobne glasbe primerno zastopani v družbeni sferi nasploh. Ustanovitev PSG bi lahko bila ena od pravih potez, vendar ne na način, kot je nastavljen v osnutku. Predlogu za Music Export Office, ki smo ga pripravili v sodelovanju s SIGIC in katerega glavni namen bi bila koordinacija mednarodne promocije, so dodali še vrsto problematičnih namembnosti, ki bi delovanje tovrstnega urada samo zapletla. Tu mislim na predvideno vlogo PSG pri pravnih zadevah, tarifah in razdeljevanju sredstev iz naslova avtorskih pravic, še bolj pa na večinsko financiranje PSG iz tega naslova.

Financirala bi se namreč iz naslova nadomestil za rabo avtorske in sorodnih pravic na področju glasbe, kar se nanaša na delo SAZAS.

Vezava projekta PSG na ta sredstva pomeni njegovo vnaprejšnjo blokado in garantiran krč. SAZAS nerazdeljena, za promocijo slovenske glasbe namenjena sredstva kratko malo razdeli med svoje najvplivnejše člane. Razvoj scene duši z izsiljevanjem neprofitnih festivalov in klubov, namesto da bi jo podpiral. Ob ustanovitvi PSG bi bilo treba ustrezno spremeniti avtorskopravno zakonodajo, statut SAZAS in njegovo delovanje. Denar za delovanje tega prepotrebnega projekta bo treba zagotoviti drugje.