»Sanjsko. Take sezone si pred sezono nisem niti v sanjah predstavljala. To ni samo moj dosežek, to je dosežek celotne ekipe Uniorja, mojih navijačev in vseh, ki mi pomagajo. Vsa razsežnost pa bo verjetno šele prišla za mano,« Tanja Žakelj v soboto po zaključni dirki svetovnega pokala gorskih kolesark v krosu v norveškem Hafjellu, potem ko je s šestim mestom pristavila še piko na i izjemni sezoni, kar ni našla pravih besed izjemnega navdušenja. V rokah je imela kristalno lovoriko skupne zmagovalke v najprestižnejši disciplini te globalne panoge, ki jo ima tudi Švicar Nino Schurter.

Mnogo bolj izkušene, Italijanka Eva Lechner, Čehinja Katerina Nash in Poljakinja Maja Wloszczowska, je na prizorišču, kjer se slovenski šport spominja treh zimskih olimpijskih kolajn leta 1994, niso strle kljub hudemu pritisku. »Ne samo da pritiska pred tekmo ne morem zanikati, to je bilo doslej najtežje breme kariere,« je Tanja priznala po dirki. »Zavedala sem se, da je to enkratna priložnost, ki se težko ponavlja. Tega zavedanja se nisem mogla znebiti. Prvič se je zgodilo, da sem skoraj prebedela noč. Bilo je huje kot pred prvo pomembno mladinsko tekmo v karieri. Tudi na ogrevanju nisem bila prava, kar nekaj me je tiščalo v grlu. Bila sem napeta, živčna. Res pa je, da mojim spremljevalcem tega nisem želela pokazati,« je Žakljeva opisovala psihični pritisk dirke, ki ga je doslej skoraj vedno znala samozavestno prenesti in zablesteti v vsem razkošju.

In tudi v Hafjellu je pokazala svoj pravi obraz. Moč male jeklene Ledinke, ki prehiteva vse pred seboj in z drznostjo, zbranostjo, spretnostjo tre tudi najbolj izkušene in prekaljene šampionke. Njeni zvesti navijači, ki so z Ledin, planote med Idrijo in Žirmi, prileteli tudi na Norveško in ob progi zaradi pregledne trase naredili slovenski festival, so po polovici dirke že vedeli, da njena lica dobivajo pravo barvo.

»Ja, po treh krogih je začelo dobro kazati. Največja tekmica Katerina Nash (11. mesto na dirki, op. p.) je bila že za mano, Majo Wloszczowsko (8. mesto) pa sem že imela na očeh. Tudi za drugouvrščeno Evo Lechner sem vedela, da bi morala ob njeni zmagi zdrsniti tja do dvajsetega mesta, kar bi pa moralo iti nekaj zelo narobe. Odleglo mi je, sprostila sem se in začela dirkati. Uživala sem, ko sem prehitela Majo, še posebej pa Catharine Pendrel, mojo predhodnico. Na zmagovalnem odru peterice me sicer ni bilo, a dosegla sem najbolj pomembno. Tudi prednost v točkah je bila na koncu kar lepa,« se je veselila Žakljeva pred svojimi navijači, ki so jo bodrili, dodajali nove atome moči in jo kar ponesli do cilja, kot je dejala. Na naravni trasi brez umetno dodanih cirkuških odsekov je osmo posamično zmago slavila Rusinja Irina Kalentjeva, šesto mesto Žakljeve pa je bil celo najskromnejši dosežek sezone, medtem ko je Blaža Klemenčič s 30. mestom končala na 19. mestu skupno.

Prva ji je čestitala kar peta v cilju, legendarna Norvežanka Gunn-Rita Dahle Flesja, ki ima v svoji zbirki kar štiri lovorike skupne zmagovalke (od 2003 do 2006). »Njene čestitke so mi še posebej v čast. Ve, kakšni so občutki in kaj je treba narediti. No, tudi pri čestitkah drugih sem čutila, da ni bilo nobene zavisti. Prav vse so mi privoščile. Za nameček je bila Eva na koncu druga. Z njo sva v tej sezoni največ skupaj vozili in se tudi največkrat skupaj veselili,« je pojasnila Tanja Žakelj. Prvi ji je skočil v objem Tine Mahkovec, mladi menedžer male slovenske ekipe Unior tools. Šele tik pred sezono, potem ko ni našla druge (mednarodne) ekipe, jo je vzel v gravitacijsko druščino. Potem ni bilo naključje, da so nasveti specialistov za spust pripomogli k napredku na tehničnih odsekih in na račun tega je dosegla dve zmagi v češkem Novem mestu in italijanski sončni dolini Val di Sole. Ti zmagi sta bili le vrhunec, kar ji je prineslo vpis v večni anale skupnih zmagovalk svetovnega pokala. Kot štirinajsti gorski kolesarki od uvedbe niza »world cup mtb« leta 1991. Najlepša zahvala ekipi – Unior tools je v ekipni razvrstitvi krosa celo peti.

»Vtis o pomembnosti dosežka, o katerem pred sezono nisem niti pomislila niti si ga predstavljala, bo šele prišel za mano. Zdaj sem v stanju vsega lepega in čudovitega, razsežnosti se bom zavedala, ko se bo drugače obračalo. O ponovitvi zdaj ne razmišljam. Zdaj je trenutek za veselje zame, ekipo in vse, ki so kakor koli z mano,« je večer pred 25. rojstnim dnem dejala Tanja v dobro razposajeni druščini navijačev.