Slabo leto dni po uspešni finančni sanaciji Intereurope se vse bolj kaže potreba po temeljiti poslovni reorganizaciji koprske skupine. Ta je v zadnjih letih zaradi lastnih finančnih težav stežka dohajala vse bolj agresivne konkurente. Prav v obdobju, ko se je Intereuropa spopadala s krpanjem več kot 100-milijonske luknje, ki jo je za seboj pustil bivši predsednik uprave Andrej Lovšin, so številni manjši logisti agresivneje nastopili na trgu in z nižanjem lastnih marž uspešno zapolnili tudi praznino, ki jo je povzročil stečaj Skupine Viator & Vektor.
Če je bila torej v zadnjih štirih letih v ospredju finančna sanacija, ki je poleg dokapitalizacije obsegala tudi prodajo moskovskega logističnega centra Čehov, likvidacijo nedonosnih hčerinskih podjetij in prodajo številnih poslovno nepotrebnih nepremičnin ter okoli 50 hektarjev zemljišč, bosta v naslednjih letih za koprsko skupino nujna pridobitev novih strank in povečanje obsega poslovanja. Le ob bolj agresivnem nastopu na trgu bo lahko uprava Intereurope pod vodstvom Ernesta Gortana pripravila družbo na prodajo strateškemu partnerju, ki ga bodo poleg zdravih bilanc zanimali predvsem nabor Intereuropinih strank in obeti glede prihodnjega poslovanja. Banke upnice so že konec lanskega leta, ko so Intereuropo dokapitalizirale s pretvorbo 20 milijonov evrov posojil v kapital, napovedale, da bodo družbo prodale strateškemu partnerju.
Priprava Intereurope na prodajo strategu bo tudi ena izmed osrednjih točk zanimanja novih nadzornikov, ki jih vodi nekdanji predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Igor Mihajlović. To nakazuje že sredina ustanovna seja, ko so nadzorniki obravnavali tekoče poslovanje in izrazili pričakovanje, da bo uprava po uspešni finančni sanaciji zdaj močno okrepila prodajne aktivnosti Intereurope.
Podobno kot velik del slovenskega gospodarstva se namreč tudi Intereuropa v zadnjih letih sooča s padcem prihodkov, zaradi česar so morali v družbi krepko oklestiti tudi svoj vozni park. Konec junija je imel tako koncern Intereuropa le še 146 lastnih kamionov in preostalih dostavnih vozil, leta 2008 pa je bilo teh kar 622. Hkrati se je opazneje znižalo tudi število zaposlenih, ki jih je bilo pred dobrimi petimi leti skoraj 2800, konec letošnjega leta pa naj bi jih ostalo le še nekaj manj kot 1500.
Samo v prvi polovici letošnjega leta so se prihodki Skupine Intereuropa znižali za 15 odstotkov, na 82,5 milijona evrov, kar je eden najslabših rezultatov v zadnjem desetletju. Do konca leta naj bi se zaradi vstopa Hrvaške v EU in ukinitve carinskih storitev na naši južni meji padec prihodkov poglobil na skoraj 20 odstotkov. Po načrtih uprave naj bi tako Skupina Intereuropa letošnje leto končala z vsega 156 milijoni evrov prihodkov, kar je več kot sto milijonov evrov manj kot v rekordnem letu 2008. Toda po dostopnih podatkih bodo tudi ti načrti le stežka uresničljivi, saj so se razmere v domačem gospodarstvu letos še poslabšale. Dodatno težavo za Intereuropo predstavlja tudi vse močnejša in agresivnejša konkurenca, ki je znala v zadnjih letih kljub visoki rasti cen pogonskih goriv dodobra izkoristiti finančne težave Intereurope in propad Skupine Viator &Vektor. Tako je pred kratkim Intereuropa denimo ostala brez ene od najpomembnejših strank, to je skupine Top Shop (Studio Moderna). Na drugi strani so se prihodki največjih domačih podjetij iz špediterske dejavnosti od leta 2009 v povprečju skoraj podvojili, pri čemer so se celo v lanskem letu zvišali za okoli pet odstotkov. Z izjemo Intereurope in Ferspeda, ki je v lasti Slovenskih železnic, so vsi preostali analizirani špediterji v zadnjih letih poslovali tudi z dobičkom, čeprav so se tudi oni spopadali z velikimi pritiski na znižanje marž in cen svojih storitev.