Ste pričakovali tako lahko zmago?

Niti malo. Prej sem pričakoval, da bo tako gladko zmagal moj tekmec. Toda takoj, ko sem stopil na igrišče, sem dobil pravi občutek. Vedel sem, da imam možnosti, a vseeno nisem pričakoval, da bom nasprotnika premagal v treh nizih.

Ste pred dvobojem čutili kaj pritiska?

Malce, a sem se v četrtek pogovoril s psihologinjo Tanjo Kajtno s Fakultete za šport in selektorjem Blažem Trupejem. Razložila sta mi, da pritiska ni in da je moj tekmec bistveno večji favorit. Zadnji teden sem bil precej napet, a se je vse skupaj na koncu umirilo.

Se pogosto pogovarjate s psihologinjo?

Zdaj sodelujeva štiri leta, začela pa sva preden sem odšel na študij v Združene države Amerike. Na začetku sodelovanja je bila moja zategnjenost na tekmi velika, kar sva že precej popravila, zdaj pa delava še na malenkostih. Tenis je zelo povezan s psihično pripravljenostjo, zato mi tovrstna pomoč precej pomaga.

Že imate novega trenerja?

Trenutno še ne. Načrt je, da dobim novega trenerja novembra. Do takrat imamo še nekaj časa, ga pa iščemo tudi v tujini. Izbrali bomo najboljšo možnost, pri tem pa ni pomembno, ali je to v Sloveniji, Ameriki ali Aziji.

Imate raje avtoritativnega ali demokratičnega trenerja?

Oboje. Če lahko trener najde ravnovesje med tem, da ima nad menoj avtoriteto, in tem, da se hkrati lahko sproščeno pogovarjava in zabavava, je to perfektno. Iščemo trenerja, ki bo ustrezal meni in zahtevam profesionalnega tenisa. Na pot profesionalnega igralca se moram odpraviti pravilno, zato bo izbira trenerja pomembna za mojo prihodnost.

Najem trenerja je v tenisu povezan z visokim denarnim vložkom.

To je tveganje, ki ga moramo sprejeti. Na to gledamo kot investicijo, imam pa veliko sreče, da imajo starši dovolj finančnih sredstev in da podpirajo mojo teniško kariero. Upam, da mi bo uspelo uresničiti družinske želje.

Na sredozemskih igrah ste osvojili dve zlati odličji, s čimer zadostujete kriterijem Olimpijskega komiteja Slovenije za pridobitev statusa mednarodnega športnika.

Za zdaj se o tem še nismo pogovarjali. Malce sem razočaran, saj sem se v domovino vrnil z dvema zlatima kolajna iz sredozemskih iger, a od olimpijskega komiteja nisem dobil nič posebnega. Ne pričakujem veliko, a vsaj neka gesta zahvale bi bila lepa.

Kot športnik mednarodnega razreda lahko kandidirate za zaposlitev v javni upravi.

Natančno se še nismo pozanimali, a zagotovo se bomo, ko se bo sezona končala. Državna služba bi mi precej pomagala. Vsak dohodek pride prav, saj je tenis finančno zelo obremenilen šport.

Je pa malce nenavadno, da ste vi z zlato kolajno na sredozemskih igrah po teh kriterijih dosegli več kot Grega Žemlja z uvrstitvijo v tretji krog Wimbledona.

Kriteriji so prilagojeni drugim športom. Tenis je specifičen šport, saj olimpijske igre denimo niso tako pomembne kot Wimbledon. Brez dvoma pa niti slučajno nisem dosegel več kot Žemlja.

Pa greste lahko po poti njegovih uspehov?

Ne samo on, ampak vsi trije naši, ki so prišli med sto najboljših, so zame velika motivacija. Če bi imel sedanje mesto na lestvici ATP pred nekaj leti, potem bi bil z uvrstitvijo okoli 200. mesta zadovoljen. Zdaj ne več. Grega Žemlja, Aljaž Bedene in Blaž Kavčič so kriterije postavili bistveno višje, kar me še bolj žene naprej. Morda tega ne vedo, ampak bili so mi v veliko pomoč, ko sem spremljal njihovega rezultate. Zdaj upam, da bom nekega dne celo pred njimi.

Kdaj načrtujete preboj v elitno stoterico?

Letos bom težko prišel med najboljših sto, saj sem šele maja končal študij. Naš načrt je, da do konca leta naberem čim več točk, nato pa januarja lovim novo bero. Malce bomo tudi tvegali, saj bom šel na težje turnirje, kjer bom lovil presenečenje. Priti med najboljših sto je cilj za prihodnjo sezono.