Včeraj je v medijskih krogih zaokrožila informacija, da naj bi se uspešni glasbenik Gal Gjurin sprl s Sazasom in da naj bi zaradi tega razmišljal o ustanovitvi nove kolektivne organizacije za zaščito avtorske pravice. Razlog za to naj bi se skrival v tožbi, ki jo je proti temu glasbeniku zaradi žaljive obdolžitve oziroma razžalitve sprožil izvršni direktor družbe Infonet media Leo Oblak, češ da Sazas v tem postopku Gjurinu ne želi nuditi pravne pomoči.
Ko smo včeraj poklicali Gjurina, da bi preverili navedbe, se je najprej zasmejal. »Borim se, da bi izvajalci končno dobili pravice, ki jih zdaj uveljavljajo založbe. Podpisali smo peticijo, da bi radi oblikovali novo izvajalsko organizacijo, ki bi bila ločena od založb,« je nadaljeval predsednik združenja Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev (Sugu). Znano je, da pravice izvajalcev kolektivno uveljavlja in ščiti zavod IPF, ki so ga ustanovili glasbene založbe in Sindikat glasbenikov Slovenije. »Z založbami nimamo nobenih skupnih interesov. V IPF nimamo možnosti upravljanja,« poudarja Gjurin in pri tem omenja dokument z naslovom Sistemske peticije slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ki sta ga pripravila Sugu in Glasbeni forum, romal pa je tako v državni zbor kot na pristojna ministrstva. Gjurin ta dokument razume kot boj proti multinacionalkam v Evropi.
Ker pa v upravnem odboru Suguja poleg Saše Lendero, Jana Plestenjaka, Zorana Predina sedi tudi prvi mož Sazasa Matjaž Zupan, so se v nekaterih krogih že pojavili očitki, da želi Sazas stegniti svoje lovke tudi nad pravice izvajalcev. Nekateri ob tem Sugu razumejo kot Sazasovo protiutež Sindikatu glasbenikov Slovenije. »Na mizo dajemo pobudo, da je treba končno začeti govoriti tudi o osamosvajanju izpod jarma založb. Nisem računovodja, mi smo ustvarjalci. Izgubili smo zaupanje v IPF, ker ima slabe finančne rezultate in ker s svojim promocijskim skladom ne podpira razvoja glasbe. Od Sazasa denar vseeno prihaja. Veliko je anomalij. Mi bi radi šli na svoje,« na očitke odgovarja Gjurin.
Spomnimo, da je bil Gjurin pred tremi leti eden od pobudnikov prvega slovenskega glasbenega kongresa, ki je v Cankarjevem domu potekal kot odgovor na za glasbenike moteči medijski zakon. Zaradi takratnih nastopov v javnosti je Oblak kasneje sprožil tožbo zoper njega. Suguju je v tistem obdobju predsedoval Predin.