Mladi v Sloveniji na trg dela večinoma vstopajo po 20. letu starosti, v največjem številu šele po 25. letu, ko končajo študij. Avgusta se je v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje prijavilo 8205 iskalcev prve zaposlitve, število vseh brezposelnih mladih pa je pretekli mesec znašalo 26.701. V Sloveniji na prvo zaposlitev še vedno čakajo dobrih 10 mesecev. »Glede na ta podatek lahko ugotovimo, kako se bo končalo leto za iskalce prve zaposlitve,« komentira mag. Marko Orel, razvijalec idej in strokovni sodelavec pri Slovenija Coworking ter strokovni sodelavec ZSSS – Sindikat mladi plus. Četudi so številke črne, Orel ohranja optimizem, saj mu izkušnje kažejo, da mladi, ki jih ni strah izzivov, najdejo priložnosti na trgu dela, vse več je takih, ki si delovno mesto oblikujejo sami.

Brezposelni so predvsem mladi od 25 in 29 let in v Sloveniji predstavljajo večino vseh brezposelnih mladih. Večina je visoko izobraženih, prednjačijo ženske. Mladi, ki so vse pogosteje nagovorjeni kot »izgubljena generacija«, so v trenutni krizi, ki ni le gospodarska, temveč je v enaki meri tudi kriza vrednot, postavljeni pred velik izziv, poudarja Orel. Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas so redke. »Varnost zaposlitve je le še besedna zveza in nič več ena od kvalitet delovnega razmerja. Na trenutno krizo zaposlovanja lahko reagiramo na dva načina. Pasivno, tako da čakamo, da nas z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, varčevanja in prebujanja gospodarstva reši ravno generacija, ki zaradi svoje brezbrižnosti nosi velik del krivde za nastanek trenutne situacije, lahko pa reagiramo aktivno. Vse več mladih se odloča za kreiranje lastnega delovnega mesta – gre za načine samozaposlovanja, kakor tudi coworkinga oziroma dela v kreativnem okolju, kjer mladi svoje znanje delijo, dopolnjujejo in poslovno sodelujejo.«

Vendar domači birokratski aparat, kot poudarja Orel, coworkinga še ni prepoznal kot koristnega za razvoj nacionalnega gospodarstva in zato pri nas še ne moremo govoriti o obstoju coworking prostora, medtem ko jih je po svetu že skoraj 3000. »Državni akterji pripravljajo strategije, ki so, namesto da bi vključevale trende in iniciative, ki klijejo od spodaj navzgor, pisane od zgoraj navzdol. Povedano po domače, namesto da bi država podpirala novosti, ki potencialno predstavljajo odgovore na izhode iz krize, se raje odloča za modele, ki so v zatonu.«

Orel opaža, da je vse več mladih, ki bi svoje poslovne ideje v okviru slovenskega sistema poklicnega subvencioniranja le stežka prenesli s papirja v realnost, če ne bi premogli toliko zagnanosti in samoiniciativnosti. »Predvsem zaradi teh menim, da mladi ne bomo izgubljeni ali izbrisani s trga dela. Danes se že dobro zavedamo, da je odgovornost za krizo kolektivna, morda pa nam še ni povsem jasno, da je čas, ki ga namenjamo iskanju krivcev, predvsem čas, ki ga izgubljamo za iskanje rešitev. Eden ključnih problemov mladih je apatičnost. Vse pogosteje je slišati od mladih, da bodo preprosto spakirali kovčke in odšli v tujino. Prihodnost Slovenije ne nazadnje temelji na mladih in tukaj je treba začeti progresivne premike.«

A je po njegovem mnenju glede na trenutno situacijo nekoliko težko ostati pozitiven ob predvidevanju situacije mladih v naslednjih letih. V drugem četrtletju jih je v tujino odšlo skoraj osem tisoč. »Zajezitev bega možganov v tujino mora postati prioritetna naloga Slovenije. Poleg tega se bo morala lotiti reforme izobraževalnega sistema, razmisliti o izboljšanju sodelovanja med izobraževalnim in gospodarskim sektorjem ter čim prej uvesti ukrepe za spodbujanje zaposlovanja mladih z dolgotrajnejšimi učinki.«

Kako naj torej mladi ravnajo, da ne bodo brez služb – kako naj si jih ustvarjajo? »Za vse mlade bi lahko postavili moto: če ne najdeš zaposlitve, jo ustvari. Slovenija, predvsem pa mikroobmočja oziroma središča slovenske populacije, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, nujno potrebujejo platformo, ki bo mlade in druge generacije spodbujala k mreženju in medsebojnemu sodelovanju. V času gospodarske krize, ko pojem redne zaposlitve v realnem in javnem sektorju za večji del družbe postaja neznanka, se v veliki meri pojavlja potreba po generiranju novih, lastnih, samostojnih poklicnih poti.«

Kot osrednja primera dobrih praks povezovanja kot orodja za realizacijo poslovne ideje je Orel navedel Elvisa Halilovića s produktom lesene kamere Ondu ter Jurija Loziča s produktom zložljivega kolesarskega blatnika Musguard. »Oba, sicer po izobrazbi industrijska oblikovalca, sta si sredstva za realizacijo svojih produktov zagotovila s pomočjo crowdfunding kampanj, ki pa jih ne bi uspela realizirati, če k projektom ne bi privabila posameznikov različnih profilov – programerjev, snemalcev, glasbenikov in tekstopiscev. Oba produkta sta zgenerirala delovna mesta, trenutno pa so v pripravi še tri podobne crowdfunding kampanje, s katerimi pričakujemo oblikovanje približno desetih delovnih mest.«

Kakšne so projekcije zaposlovanja mladih v regiji za naslednja leta? Območje evra naj bi uradno že izplavalo iz krize, kljub temu pa v Sloveniji protikriznih ukrepov na področju zaposlovanja mladih še nismo začeli izvajati. Do sredine jeseni bo država pripravila dokument strategije zaposlovanja mladih v okviru Jamstev za mlade oziroma Youth Guarantee. Slovenija je namreč zaradi visoke stopnje brezposelnosti med mladimi upravičena do črpanja evropskih sredstev v višini devetih milijonov evrov, ki jih bo namenila uvedbi ukrepov za reševanje brezposelnosti.

V kratkem bo potrjen tudi Nacionalni program za mladino (NPM), ki podrobneje ureja ukrepe na področju ekonomske, kulturne, socialne, delovne in stanovanjske politike mladih. »Gre za pomemben dokument z vidika mladih, vendar bo za uresničitev začrtanih ciljev treba počakati na sprejem izvedbenih ukrepov NPM, ki se bo predvidoma pripravil v treh mesecih po samem sprejemu NPM. Država bo mladim tudi v prihodnje ponujala subvencije – bodisi gre za subvencioniranje samozaposlovanja bodisi za subvencioniranje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve oziroma brezposelnih mladih. Vsekakor so subvencije eden pozitivnejših ukrepov, vendar ne gre zanemariti dejstva, da gre za ukrep z omejenim časovnim učinkom – po izteku subvencioniranja namreč le malo mladih ostaja zaposlenih na istih delovnih mestih, res pa je, da z njih odhajajo z delovnimi izkušnjami. Slovenija se prav tako sooča z vse večjo problematiko volonterskih pripravništev, ki so se prekomerna razpasla in na žalost postala ugodnejši način najemanja visoko izobražene delovne sile. Do premika na tem področju je prišlo letos s sprejemom novega zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje določbe o povračilu stroškov prihoda na delo in malice za volonterske pripravnike. Cilj pa je jasen – doseči zakonsko ureditev plačila za opravljanje volonterskega pripravništva.«