V Iniciativi zdravnikov so kritični do reševanja finančnih težav bolnišnic s posojili. Po njihovem mnenju bolnišnice z izgubo potrebujejo ekipe kriznega upravljanja in nadzora, hkrati pa bi jih morali začeti združevati in smotrnejše razdeliti delo med njimi.
Ortoped Danijel Bešič Loredan ob tem ugotavlja, da se ni po junijskem shodu za ohranitev javnega zdravstva zgodilo nič z izjemo odločitve o kreditiranju bolnišnic in naraščanja mladih zdravnikov brez dela. Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti po njihovem ne rešuje sistemskih težav, prav tako pa vlada še ni dorekla reforme zdravstvenega zavarovanja. »Sistem ostaja nedotakljiv, denar pa se izgublja kot doslej. Vladi ni niti toliko, da bi dala z interventnim zakonom v zdravstveni sistem vsaj 70 milijonov, da bi lahko preživel. Vedno ko postane prevroče, se v Sloveniji zamenja ministra za zdravje. Sam pa si kot državljan želim, da se Slovenija zbudi. Potapljamo se v zdravstvu in v vseh drugih sistemih,« je opozoril.
Manj popoldanskega prehajanja zdravnikov
Iniciativa tako predlaga seznam ukrepov, ki bi pomagali na suho spraviti bolnišnice. Njihova mreža bi morala po oceni Iniciative upoštevati realne potrebe glede na prometno povezanost, strokovne pogoje za kakovostno delo in optimalno izkoriščenost zmogljivosti. Nekatere oddelke bi tako krepili, nekatere pa ukinjali. Zavzemajo se tudi za evidentiranje dela posameznikov in ukinitev uravnilovke pri plačevanju zaposlenih, za večjo odgovornost direktorjev, prepoved poslovanja prek naročilnic, konec individualnih predstavitev ponudb farmacevtskih družb zdravnikom...
Strožji bi morali biti tudi do popoldanskega dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah. Po njihovem mnenju ti ne bi več smeli opravljati še samoplačniških storitev pri zasebnikih, ampak le v bolnišnici, kjer so zaposleni. Poleg tega bi prepovedali sklepanje podjemnih pogodb, zdravnik, ki je že zaposlen v javni bolnišnici, pa ne bi smel biti še nosilec samostojne dejavnosti oziroma lastnik podjetja. Kot je pojasnil kirurg Erik Brecelj, bodo predloge še dodelali v širši skupini, v kateri sodelujejo s sindikati, delodajalci in društvi bolnikov. »Predloge bi zapakirali in poslali vladi. Dovolj imamo izgovorov, da se v zdravstvu ne more zgoditi nič,« je dejal.
Za banke so milijoni na voljo, za zdravje ljudi ne
V Sloveniji je 30 odstotkov manj zdravnikov kot v razviti Evropi, za zdravstvo pa namenjamo tudi precej manj denarja, je spomnil Igor Muževič iz sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum. Zdravstveni sistem danes razpada, meni, zato ob iskanju boljših rešitev hkrati potrebuje tudi nekaj več denarja. Tako po njegovem ne zdržijo argumenti Državljanske liste, ki interventnemu zakonu (zlasti prispevkom iz najemnin in dividend, ki jih iz zakona sicer umikajo) nasprotuje, češ da bi morali za začetek poskrbeti za večjo učinkovitost zdravstva. »Pri nas je javnih izdatkov za zdravstvo za 6,5 odstotka BDP, v razviti petnajsterici v EU pa za 7,9 odstotka. Če bi vlagali v zdravstvo in zdrava leta življenja podaljšali za 1 odstotek, bi se za 2,7 odstotka povečal BDP. Za dve banki bo namenjenih 500 milijonov evrov, mi pa se pogovarjamo o tem, da za zdravstvo ne moremo najti 70 milijonov, kolikor bi prinesel interventni zakon,« je oster Muževič.