Ustavno sodišče tudi na včerajšnji seji še ni sprejelo odločitve o oceni ustavnosti dela zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki govori o prenehanju pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zahtevo za presojo ustavnosti, ki jo je že julija lani vložila prejšnja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, naj bi sodišče znova obravnavalo na eni prihodnjih sej.
Naj spomnimo, da je ustavno sodišče zahtevo nekdanje varuhinje za zadržanje izvajanja spornih določb lani zavrnilo in zagotovilo, da bo zahtevo za presojo ustavnosti obravnavalo »absolutno prednostno« (!). Omenjene določbe pred ustavnim sodiščem sicer spodbija tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), zoper sklepe o prenehanju pogodb pa je sicer vloženih tudi 16 tožb.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo po 188. in 246. členu Zujfa do konca junija letos samo v državni upravi upokojenih 257 oseb, do konca leta pa jih bo pogoje za upokojitev izpolnjevalo še 584. Podatki so sicer nekoliko vprašljivi, saj so nam že avgusta lani sporočili, da se je v državni upravi (brez vladnih služb in upravnih enot) do 1. avgusta lani »sporazumno« upokojilo 336 zaposlenih, 28 osebam pa so delodajalci izdali sklep o prenehanju zaposlitve. Dodajmo, da je v državni upravi zaposlena le petina javnih uslužbencev, tako da so številke za celoten javni sektor verjetno nekajkrat višje.
Prisilno upokojevanje pred leti že neustavno
Po mnenju predlagateljev zahteve za presojo ustavnosti, kakor tudi pravne stroke, je šlo pri pri 188. in 246. členu Zujfa za protiustavno prisilno upokojevanje. Omenjena člena, ki sta začela veljati avgusta lani, namreč določata, da pripada zaposlenemu, ki sklene z delodajalcem sporazum o upokojitvi v dvomesečnem roku od izpolnitve pogojev za upokojitev, odpravnina v višini treh plač, tistemu, ki se noče upokojiti in s katerim ni podaljšana pogodba o zaposlitvi, pa sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je upravičen do odpravnine v višini zgolj dveh plač.
V zahtevi za presojo ustavnosti je nekdanja varuhinja zakonodajalcu očitala diskriminacijo glede na starost in spol (pogoji za upokojitev so namreč med spoloma različni), kršenje avtonomije univerze (od tam je tudi prišla pobuda varuhinji za ustavno presojo) in spodkopavanje zaupanja v pravo. Sporni določbi sta po mnenju sindikatov tudi v nasprotju tudi s konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD), ki pravi, da izpolnitev pogojev za starostno upokojitev ne sme biti razlog za obvezno prenehanje delovnega razmerja.
Vlada je maja letos poudarila, da bo ravnala skladno z odločitvijo ustavnega sodišča, ob tem pa ocenila, da samo prenehanje pogodbe o zaposlitvi po njenem mnenju ne predstavlja »trajnega posega v pridobljene pravice javnih uslužbencev«. Javni uslužbenci, ki jim preneha pogodba o zaposlitvi na podlagi omenjenih členov, imajo po oceni vlade zagotovljeno socialno varnost in lahko samostojno izbirajo, ali bodo ostali na trgu dela ali pa se bodo upokojili.
Naj ob tem opozorimo, da je podobne določbe, ki so urejale prenehanje pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine v zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1990 ter v noveli zakona o javnih uslužbencih iz leta 2005 ustavno sodišče sicer že obravnavalo in leta 2006 odločilo, da so v nasprotju z ustavo.
Zaradi napak Zujfa skoraj 200 milijonov manj prihranka
Če bo ustavno sodišče odločilo enako, se vladi prav lahko zgodi, da bo morala ponovno seči globoko v žep. Spomnimo, da je bil po odločbi delovnega sodišča javnim uslužbencem v začetku junija 2013 povrnjen celotni regres za leto 2012 skupaj z zamudnimi obrestmi v višini 32,1 milijona evrov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) pa je zaradi neenakopravne obravnave 27.000 upokojencev s »posebnimi pokojninami« junija izplačal 5,7 milijona evrov, preostalih 22,8 milijona evrov pa bo moral odšteti prihodnje leto. Na tak način se je po oceni finančnega ministrstva načrtovani prihranek za letos že znižal s 489 na 397 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa bo namesto sprva predvidenih 352 milijonov znašal le 269 milijonov evrov.
Ob tem je nerazrešena tudi zamuda pri tako imenovani odpravi plačnih nesorazmerij, glede katere je višje delovno in socialno sodišče marca letos presodilo, da je tedanja Pahorjeva vlada kršila kolektivno pogodbo za javni sektor in retroaktivno posegla v pridobljene pravice. Po odločitvi sodišča mora vlada javnim uslužbencem od 1. oktobra 2010, ko bi morala biti tretja četrtina izplačana, do dejanskega izplačila ob uveljavitvi Zujfa 31. maja lani izplačati 19 premalo izplačanih plač in zamudne obresti. Če bi z zahtevki za izplačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij uspelo vseh približno 130.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki so bili do izplačila tretje četrtine upravičeni, potem bi morala država javnim uslužbencem skupaj z obrestmi vrniti več kot 170 milijonov evrov.
Državno pravobranilstvo je v zvezi z odločitvijo sodišča vložilo zahtevo za revizijo, minister za notranje zadeve Gregor Virant in premierka Alenka Bratušek pa sta sicer že večkrat povedala, da se bodo poskušali s sindikati dogovoriti.
