Tudi vodja Jeugdjournaala, mladinskega dnevnika na nizozemski javni televiziji NOS, Ronald Bartlema je za naš časopis dejal, da si ne more zamisliti, da bi se politiki vmešavali v delo Jeugdjournaala. »Ko mora politik na sodišče, denimo naš Geert Wilders, o tem seveda poročamo. Naša naloga je poročati o vsaki resni temi, ki je del novic.«
***
Pri nas je seveda drugače. Pri nas se politiki z veseljem vmešavajo v delo javnega servisa. Pri nas bi otrokom pravico biti obveščeni o temah, tudi tistih najtežjih, o katerih komunicira celotna javnost, enostavno odvzeli. Pri nas so v poslanski skupini največje opozicijske stranke prepričani, da bi morala parlamentarna odbora za kulturo ter za izobraževanje, znanost, šport in mladino celo pozvati javni zavod Radiotelevizija Slovenija, da poišče osebo, ki je odgovorna za ponedeljkovo informativno oddajo za otroke Infodrom, v kateri je bil objavljen animirani prispevek o aferi Patria, in „jo tudi ustrezno sankcionira“.
„Med prispevkom seveda niso predstavili vseh vidikov afere Patria, poleg tega so si dovolili komentirati nepravnomočno sodbo,“ se je pod zahtevo za sklic skupne nujne seje omenjenih odborov podpisal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Ali to pomeni, da novinarji ne smejo povzemati sodbe ene največjih korupcijskih afer v državi? Ali to pomeni, da bi morali avtorji v prispevku med „vse vidike“ navesti tudi, da je Jože Zagožen med sojenjem zbolel, da je Walter Wolf „zbežal“ v Kanado, da je Janez Janša kot priča povabljen tudi na zaslišanje na Finsko? Pa da je bil prelomni dogodek pri dogovarjanju posla s Patrio sestanek na sedežu HSE v Ljubljani 1. septembra 2005, nekako v času kosila? Ali pa, da je sojenje potekalo v dvorani okrožnega sodišča, po hodniku levo in desno od stranišča? Bi morali avtorji prispevka, v katerem so z nekaj stavki opisali zgodovino te afere, za "uravnoteženje" prositi tudi največjo opozicijsko stranko? Bi bi bili na Trstenjakovi s poročanjem javne televizije potem zadovoljni?
Vendar pa nas takšen odnos največje opozicijske stranke in njenega na prvi stopnji obsojenega prvaka do slovenskih medijev in novinarjev ne sme več presenetiti. Podobnih primerov je bilo v preteklosti že preveč. Po objavi obrazložitve sodbe v zadevi Patria je bilo za pričakovati, da bo SDS vnovič udarila po medijih in da pri tem ne bo izbirala sredstev.
Zato pa nas mora bolj skrbeti ravnanje vodstva Radiotelevizije Slovenija, njegov odnos do svobode govora (spomnimo se lanske podelitve viktorjev) in lahkotnost, s katero si je dovolilo izbrisati omenjeno oddajo iz arhiva. So dve pritožbi gledalcev, ki ju je po poročanju Dela prejel varuh pravic gledalcev in poslušalcev na RTVS Lado Ambrožič, in pozivi politične stranke po sankcioniranju odgovornih oseb res zadosten razlog, da je potrebno s takšno naglico umakniti novinarsko oddajo? Ali je vodstvo pred tako ostrim ukrepom sploh pretehtalo vse okoliščine, da bi zaščitilo institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost javnega servisa, ki ga – prosto po SDS – plačujemo vsi RTV naročniki, nad njim pa steguje svoje lovke vsakokratna politična oblast?
***
»Res pa je, da na nas pritiskajo iz tujine. Ko poročamo o izraelsko-palestinskem konfliktu, dobivamo pisma lobistov z obeh strani. In ko smo poročali o tem, da madžarski premier Viktor Orban spreminja ustavo, nas je ta napadel v intervjujih v madžarskih medijih. Vendar nas je direktor ZDF ubranil: rekel je, da z našim poročanjem ni nič narobe, saj smo delovali v skladu z demokratičnimi standardi,“ je za Dnevnik povedal urednik otroškega programa Logo na nemški javni radioteleviziji ZDF Markus Mörchen.
Pri nas je seveda drugače.