Petdeset milijonov ameriških dolarjev je veliko denarja in da jih športnih zasluži s svojim trdim delom, mora biti resnično izjemen. Temnopolta teniška igralka Serena Williams se lahko pohvali, da je kot edina ženska doslej presegla to mejo. »Seveda so to lepe številke, vendar gre polovica zneska Stricu Samu (ameriški davkariji, op. p.). Imam ga zelo rada,« hudomušno pravi 31-letna milijonarka, ki jo krasijo moč, lepota in pogum. Tega kaže tudi zunaj teniških igrišč in zdi se, da se vse, česar se dotakne, spremeni v zlato.

Še pred kratkim je kazalo, da bo teniški lopar v roke prijela le še za zabavo. Pestile so jo poškodbe, tako da je dobršen del leta 2011 izpustila zaradi rehabilitacije noge, za nameček je imela nevarno pljučno embolijo. Zato se je vse bolj ukvarjala s stvarmi, ki jo veselijo zasebno, predvsem z modo in dobrodelnostjo. Ima namreč svojo kolekcijo oblačil, ki jo je poimenovala Aneres (od zadaj brano njeno ime Serena), finančno je pomagala, da so v Keniji zgradili srednjo šolo, skupaj s sestro pa sta postali solastnici kluba ameriškega nogometa Miami Dolphins, kot prva profesionalna športnica pa je reklamirala tampone. »Ljubim izzive, ne nameravam se ustaviti,« je dejala. Nato je sledila vrnitev. Vrnitev presežnikov. Z osvojeno zlato kolajno na olimpijskih igrah v Londonu je bogat mozaik uspehov dopolnila z edino ploščico, ki ji je še manjkala, z nedavno zmago v New Yorku pa je na pas vrezala črtico za njen že 17. naslov za veliki slam, s čimer se je izenačila z Rogerjem Federerjem. Da je danes najstarejša številka ena v zgodovini tenisa, je samo še pika na i. »Vse skupaj je neverjetno. Pa saj ne vem, kaj naj povem,« je bila čustvena.

Ko se je staršema Richardu in Oracene rodila kot najmlajša izmed petih deklet, si nihče ni znal predstavljati, da bo postala milijonarka, ki bo s pogodbenimi zneski zaslužila še veliko več kot na igrišču. Lopar je v roke prvič prijela kot petletno dekletce, da bi skupaj z leto dni starejšo sestro Venus lahko trenirala na sloviti akademiji Rocka Maccija, pa se je družina iz Kalifornije preselila na Florido. »Nisem se vedno strinjal s staršema, toda všeč mi je bilo, da sta jih vzgajala kot običajni dekleti, ki sta lahko počeli vse,« se spominja sloviti trener.

Toda okolje, v katerem so živeli, temnopoltim ni bilo naklonjeno, sestri pa so starši belopoltih igralk pogosto zbadali in zmerjali, zato so se odločili, da na turnirjih amaterjev ne bosta nastopali in bosta zgolj trenirali pod budnim očesom očeta. Vse do leta 1995, ko se je zgodilo... Prestop med profesionalke. Kot 13-letno dekle je Serena nastopila v Quebec Cityju in izgubila proti 149. igralki sveta Annie Miller. Prebila je led in zaslužila prvih 240 dolarjev nagrade. Kar je sledilo, je spominjalo na pravljično zgodbo. Kot 304. na svetu je še istega leta premagala dve iz najboljše deseterice, Mary Pierce in Moniko Seleš, 5. aprila 1999 prvič tudi sama postala članica elitne deseterice, 8. julija 2002 pa prvič tudi številka ena.

Navduševala je z močjo in samozavestjo. »Brez visoke stopnje zaupanja vase ni mogoče zmagovati. Prav zmage pa so nekaj najlepšega. Uživam na igrišču, ko premagujem tekmice in visoko dvignem trofeje,« je dejala 1,75 metra visoka in blizu 70 kilogramov težka desničarka (bekhend igra z obema rokama), ki slovi po močnem začetnem udarcu; strokovnjaki pravijo, da je njen servis (udarja ga z močjo vse do 206,5 km/h) najboljši med vsemi v karavani. A Serena, ki o svojem zasebnem življenju ne govori veliko (ve se, da je med letoma 2008 in 2010 hodila z znanim raperjem in igralcem Commonom, intimno pa so jo povezovali tudi z igralcem Jackiejem Longom in režiserjem Bretom Ratnerjem), ima tudi dolg jezik, zaradi česar so jo v preteklosti kaznovali. Pred tremi leti je na odprtem prvenstvu ZDA v dvoboju proti Kim Clijsters televizijski mikrofon zabeležil, da je sodnici dejala: »Nisem rekla, da te bom ubila, si resna?« Najprej so jo kaznovali z izgubljeno točko, ki je pomenila tudi končni poraz, nato še z 10.000 dolarji, po natančni preiskavi dogodkov pa še s 175.000 dolarji in grožnjo, da jo bodo ob ponovitvi za dve leti suspendirali z vseh večjih turnirjev. Zaleglo je, sodnici se je opravičila...

Teniških izzivov ji ne zmanjka: »Počutim se odlično, še nikoli bolje. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj sem se nazadnje tako dobro počutila. Ne vem, kaj me še čaka v življenju, navdušujejo pa me številne možnosti, ki se odpirajo.« Razlog več, da bomo o njej brali in pisali še veliko...