Kaj ste spoznali v Turčiji?

Ponavlja se klasika – mlačno začenjamo tekme, predvsem tekme drugega dneva, kar pa je težko popraviti.

Slab začetek tekem je lahko na evropskem prvenstvu poguben.

To je katastrofa. Analizirali smo, kje se krize pojavljajo. Gre za začetek tekme in za obdobje med šesto in 12. točko. V kratkem času je težko narediti miselni preskok, zato bomo imeli trenerji še več dela. Ko bomo vedeli, da prihajajo krizne minute, bomo morali takoj reagirati. Ne moremo čakati, da nam nasprotnik uide za šest točk, nato pa ga začnemo loviti. To smo lahko delali proti Hrvatom v kvalifikacijah, proti Srbom, Nizozemcem in Fincem pa ne bo šlo. Šest točk prednosti bo na prvenstvu konec niza.

Se o tem pogostokrat pogovarjate z igralci?

Jasno. Pogovarjamo se vsi skupaj, pa tudi fantje sami. Problem je, ker te težave ne znamo presekati, vsak pa doda nekaj, da se napake kopičijo. Nastane panika, ki jo je treba umiriti. Med premori zato nisem agresiven, ampak fantom skušam razložiti, kako pomembno je, kaj bomo storili v prihodnje. Če bi se drl, bi bil vsaj v tej ekipi slab odziv.

Zakaj?

Ko gredo stvari na nož, je fantom treba pomagati. Z igralci poskušam komunicirati na različne načine, da vidim njihov odziv. Nekdo bo dal glavo dol, če ga nadereš, nekoga pa bo to prebudilo. Včasih pa je treba zaropotati, kar smo storili v Turčiji. Morda bi morali še večkrat.

Imate začetno postavo že izbrano?

Do turnirja v Turčiji smo imeli tri neznanke. Gre za položaje podajalca, korektorja in libera. Vse igralce moramo držati v igri, na koncu pa bo to težka odločitev. Ostal bom sam med štirimi stenami in določil, kakšna bo postava.

Kljub temu imate širok kader za zamenjave.

Takoj lahko reagiramo. Če enemu korektorju ne steče, lahko damo v igro drugega. Tudi na sprejemu smo večinoma začeli z Urnautom in Čebuljem, a vedno ko je noter prišel Flajs, je svoje delo naredil več kot vrhunsko.

Kako boste vedeli, kdaj igralca takoj zamenjati in kdaj ne?

Dobro moraš poznati igralce. Šketa denimo poznam zelo dobro, Gasparinija pa še spoznavam. Imam že malce občutka, da vem, kdaj Šket lahko naredi preobrat v svoji igri in kdaj je treba noter poslati Gasparinija, ali obratno.

V Celju ste si v živo ogledali prvo tekmo slovenske košarkarske reprezentance. Kaj ste ugotovili?

Košarkarji imajo podoben problem kot mi. Njihova želja je ogromna, kvaliteta nesporna, a težava nastane, ko je treba streti nasprotnika, saj takrat oboji naredimo korak nazaj. Kljub temu verjamem v njihovo kolajno.

Vi jo lahko osvojite le teden pozneje.

Želim si jo bolj kot kar koli drugega. Ampak počasi. Ostati moramo skromni, tiho trenirati, nato pa narediti čim več.