Na jutrišnjem sestanku naj bi tako krajani kot župan Alojzij Kastelic predstavili vsak svoje predloge oziroma zahteve. Krajani zahtevajo rento, ureditev ceste Račje selo–Gomila in gradnjo pločnika, odstranitev romskih taborov z območja deponije, ureditev okolice smetišča, sortirnico in čistilno napravo za izcedne vode. »Zavedamo se, da vse naše zahteve v kratkem času ne bodo uresničljive, zato pričakujemo vsaj pisno zagotovilo, da bodo vendarle v nekem določenem času uresničene,« pravi predsednik KS Račje selo Darko Pekolj.
Deponija kot predmet politike
Direktor trebanjske Komunale Stanko Tomšič krajane razume, da so precej ogorčeni, saj se jim je desetletja samo obljubljalo, naredilo pa se ni nič. »Deponija je bila vedno predmet političnih obračunavanj. Morda je komu celo v interesu, da se zadeva ne reši. Prepričan pa sem, da bo hitro rešena, potem ko bomo sedli za isto mizo,« pravi Tomšič.
Na deponiji iz občin Trebnje, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert trenutno odložijo dobrih 3300 ton odpadkov na leto, okoljevarstveno dovoljenje, ki so ga dobili junija letos in velja do leta 2029, pa dovoljuje odlaganje do 6000 ton na leto. Še leta 2008, ko ločevanje odpadkov še ni bilo v tolikšnem razmahu, so na Globokem odložili okoli 12.000 ton odpadkov.
Večina zahtev krajanov je uresničljiva
Komunala je lani na deponiji zgradila tako imenovano baklo za sežig plinov in še nekaj drugih posodobitev, potrebnih za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Kako bo po letu 2015, ko bodo morali smeti mehansko-biološko obdelati, še ne vedo. Po Tomšičevih besedah jih bodo najverjetneje vozili v obdelavo na katero drugo lokacijo, dogovori o tem še potekajo.
Na podlagi inšpektorjeve odločbe na Globokem vse od aprila lani do junija letos, ko so ponovno dobili okoljevarstveno dovoljenje (prejšnje jim je po Tomšičevih besedah poteklo leta 2009), niso odlagali odpadkov, ampak so jih začasno skladiščili na posebnem platoju. Poleg tega še vedno nimajo čistilne naprave za izcedne vode, tako jih deloma odlagajo na odlagalnem polju, deloma pa vozijo na drugo čistilno napravo. Po Tomšičevih besedah naj bi jo vendarle zgradili prihodnje leto. Večina zahtev krajanov se mu sicer zdi uresničljiva, tudi renta jim po njegovem mnenju pripada. Podobno meni tudi Kastelic, ki pa podrobnejših izjav pred jutrišnjim sestankom ne želi dajati.
Kot ob tem opozarja Tomšič, bo treba za zapiranje odlagališča po letu 2029 zbrati tudi potrebna sredstva. »Za vsako tono odloženih odpadkov obračunamo 30 evrov finančnega jamstva, ki ga namenimo kot nekakšen depozit za zapiranje odlagališča. Če bomo odlagali po dinamiki 6000 ton na leto, kolikor nam dovoljuje okoljevarstveno dovoljenje, bomo do leta 2029 zbrali okoli tri milijone evrov. Doslej pa ni bilo zbranega niti evra finančnega jamstva.«
