V Portorožu se bo v sredo začel 16. Festival slovenskega filma. V zadnjem desetletju se je ta osrednja slovenska filmska prireditev vendarle že navzela tistih dveh konstant, ki sta splošno značilni za filmske festivale: to sta pač krajevno-časovni določili, ki sta tolikšni, da je večina festivalov poimenovana po mestih, v katerih potekajo, pri čemer se tudi vselej držijo časovnih rokov. Tako smo se tudi glede slovenskega filmskega festivala v zadnjih desetih letih navadili, da je v Portorožu zadnje dni septembra. Toda pri letošnjem se je časovno določilo že spremenilo. A če je festival prestavljen v prvo polovico septembra, tedaj najbrž ne zato, da bi konkuriral evropskemu prvenstvu v košarki, ampak prej zato, da bi se na večernih projekcijah v amfiteatru morda zanesljiveje (se pravi v manj hladnem vremenu) lahko dogajal letni kino.

Prijavljenih kar 136 filmov

Vse od prvega Festivala slovenskega filma je njegov organizator Filmski sklad oziroma (zadnji leti) Slovenski filmski center, ki imenuje direktorja oziroma selektorja festivala. Glede na to, da v tekmovalnem programu festivala še nikoli ni manjkal kak film iz tako imenovanega nacionalnega filmskega programa, torej tistega, ki ga subvencionira Filmski sklad oziroma center – in še več, največkrat je bil tekmovalni program enostavno identičen »nacionalnemu« – bi se lahko vprašanje selekcije zdelo najmanj smešno. Vendar ni, selekcija je res potrebna, ker se poleg filmov, ki jih je subvencioniral Slovenski filmski center, na festival prijavi še vrsta drugih, ki so nastali v raznih koprodukcijah ali v produkciji TVS. Direktor letošnjega festivala Igor Prassel, ki sta mu pri selekciji pomagala Katja Čičigoj in Denis Valič, je v festivalskem katalogu zapisal, da se je na festival prijavilo »neverjetnih 136 filmov«, od teh so jih 42 izbrali v tekmovalne programe in 21 v netekmovalnega. To je pač posebnost (ne le letošnjega) slovenskega festivala – da je namreč tekmovalni program obširnejši od netekmovalnega.

V štirih festivalskih dneh bo torej prikazanih skupno 63 filmov, med njimi kar deset celovečernih. Trije so prvenci: z enim, Razrednim sovražnikom Roka Bička, ki je na beneškem festivalu prejel nagrado mednarodne kritike, se bo festival tudi začel, druga dva pa sta Panika Barbare Zemljič (produkcija Aatalanta) in Zapelji me Marka Šantića (TVS). Poleg Razrednega sovražnika so iz »nacionalnega programa« še štirje: Adria blues Miroslava Mandića, Čefurji raus! Gorana Vojnovića, Dvojina Nejca Gazvode in Gremo mi po svoje 2 Mihe Hočevarja. Trije igrani celovečerci so slovenske manjšinske koprodukcije: Zoran, moj nečak idiot italijanskega režiserja Mattea Oleotta (na beneškem Tednu mednarodne kritike je prejel nagrado občinstva), Krogi srbskega režiserja Srđana Golubovića in Halimina pot hrvaškega režiserja Arsena Ostojića.

Tekmovalo bo 42 izdelkov

Poleg desetih igranih so v tekmovalnem programu še trije celovečerni dokumentarni filmi: Mama Europa Petre Seliškar (koprodukcija TVS s hrvaškim Restartom), Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj? Janeza Burgerja (TVS) in Projekt: rak Damjana Kozoleta (Vertigo). Potem so tu še trije srednjemetražni dokumentarci, Karpopopotnik Matjaža Ivanišina, Mož s krokarjem Sonje Prosenc in Pravi človek za kapitalizem Dušana Moravca, ter eksperimentalni srednjemetražni film Karl Marx med nami Jurija Medena. Toda tekmovalni program s tem še ni izčrpan: tu je še 15 kratkih igranih, dokumentarnih in animiranih filmov ter deset študentskih kratkih filmov.

Vsi ti filmi iz tekmovalnih programov konkurirajo za festivalske nagrade vesna, ki jih bo podelila žirija v sestavi Olmo Omerzu, režiser, Hanna A. W. Slak, režiserka, in Hrvoje Hribar, direktor Hrvaškega avdiovizualnega centra. Listanje po festivalskem katalogu odkrije, da bo na letošnjem Festivalu slovenskega filma kar 15 celovečernih filmov, če k trinajstim iz tekmovalnega programa prištejemo še dva v netekmovalnem: to sta Odmevi časa Eme Kugler in dokumentarec Kaj ti je film Sabine Đogić.

Festivalski program dopolnjujeta še retrospektiva filmov letošnjega dobitnika Badjurove nagrade Karpa Godine ter poklon (na način dveh filmov, Na začetku je bil greh in Piran) Františku Čapu ob 100-letnici njegovega rojstva. Na letošnjem festivalu pa ne bo le veliko filmov, marveč ne bo manjkalo niti strokovnih posvetov in seminarjev: o avtorskih pravicah na avdiovizualnem področju, o filmskih festivalih v regiji, o primerih dobrih koprodukcijskih praks ter posvet o strateškem razvoju avdiovizualnega področja v Sloveniji.