Čeprav je šele dobro stopil na pot uspeha, uspehov v preteklosti ni manjkalo. Od trikratnega naslova mladinskega državnega prvaka do naslova avstrijskega prvaka, članstva v državni reprezentanci pa vse do polfinalista svetovnega članskega prvenstva. In s tem njegovih nalog seveda še ni konec.

Izkušnje je nabiral tako na Poljskem kot v Angliji, ki sodita med najbolj zahtevne v svetu spidveja. »Anglija je bil za mene en velik skok naprej, tako z dirkaškega kot z miselnega vidika. Anglija je bila dejansko velik šok, prišla je tudi poškodba prsta, ki je v glavi naredila neko blokado, nisem več zaupal sam vase, česar prej nisem poznal. In nekaj mesecev je trajalo, da sem se pobral in prebrodil to krizo.«

Prvič je na motocikel sedel pri petnajstih letih, leta 2005, 500-kubični stroj za spidvej mu je takoj prirasel k srcu, prve treninge pa je opravil ravno na dirkališču, na katerem bo ta konec tedna dirka za VN Slovenije, torej v Krškem. »Starša nad tem nista bila navdušena, a me je s časom, ker sem tako rekoč od nekdaj živel z motocikli, zadeva potegnila. A zares me je, ko sem dirke videl v živo, ko sem občutil vso bistvo spidveja,« se danes spominja Čonda.

Po letu treningov in učenja skrivnosti vožnje na peščenem ovalu in brez zavor je leto kasneje nastopil na prvi dirki, ki je štela za skupno državno prvenstvo Slovenije, Avstrije in Hrvaške. A prihajajoča dirka je zanj vsekakor drugačna preizkušnja: »Nastopiti na taki dirki, ko bo ta, je nekaj posebnega, tako zame kot za mojo ekipo. Vsi se veselimo, da bom lahko nastopal ob boku z nekaterimi res odličnimi dirkači. Nekatere med njimi sicer že poznam, a vseeno, svoje naredita tudi vzdušje in pritisk pričakovanj pred dirko, ko nastopaš pred domačimi gledalci.«

Priprave nanjo so seveda potekale po ustaljenem vzorcu, veliko fizičnih treningov, treningov na motociklu, veliko testiranj novih komponent in prilagajanje motocikla na posebne zahteve steze. In kot vedno se tudi Aleksander zgleduje po trenutno izredno hitrih tekmecih, tudi Mateju Žagarju: »Pri dirkah s takimi dirkači odločajo malenkosti, užitek je dirkati z njimi. In več ko imaš za seboj takih dirk, več ko si v stiku z motociklom, bolje je. Na treningu voziš sam, tukaj pa moraš obvladovati sebe, motocikel in tekmece.«

Aleksander je tudi mladi očka, to pa, kot sam priznava, vseeno malce vpliva na celotno dogajanje v njegovi karieri: »Seveda je vse malce drugače, če imaš mlado družino. So drugačne obveznosti in skrbi, nekako moraš usklajevati potrebe družine in kariero. A ko grem na dirko, odklopim vse drugo, če tega ne bi mogel, potem ne bi mogel dobro dirkati. A vseeno imaš v glavi misel, da moraš še malo bolj paziti, kaj delaš, ker te doma čaka družina. Predvsem moraš v cilj pripeljati varno in hitro.«