Hoja po »gurtni« sredi mesta ne privleče le pozornosti mimoidočih, ampak tudi sumničavost organov reda in miru. Nedavno se je sredi Ljubljane zgodil naslednji prizor. V parku ob Miklošičevi, nasproti zloglasnega sodišča, je mladenič napel elastični trak za slackline. Med opravkom sta pristopila kriminalista v civilni obleki in ga vprašala, kdo je, kaj počne, ter ga legitimirala. Na uradno svarilo, naj ne pomisli na pobeg, je mladenič navihano odgovoril: »Kam? Po vrvi? Brez skrbi. Ne čudi me, da me legitimirate pred sodnico pravico, nasproti katere stoji bar Amerika. Primeren kraj, da koga napelje na terorizem.« Policista sta se poslovila z nasmeškom.
Morda je bilo opisano legitimiranje naključno, če poznamo predzgodbo, pa pošteno zasmrdi po nadzoru. Mladenič je namreč znanec policije. Zaradi vstajništva ter boja proti kapitalu in za svobodo je bil vklenjen. V zaporu je imel opraviti s prijaznimi in osornimi kriminalisti, ki so mu med zaslišanji namignili, da veliko vedo o njem. Nekateri so ga prijateljsko hoteli dobiti na limanice, drugi so ga psihično lomili. Ni se jim dal. Ko so ga vklenili, je prosil uniformiranega policista, ali mu popusti plastično vrvico, ki se mu je zarezala v sklepe. »Še za centimeter ti jo bom zategnil!« »Tudi prav, hvala!« Policist je zardel. Na ukaz: »Gremo v celico!« se je odzval: »Ena celica od milijard, ki živijo v meni!« »Res je, prav imaš,« je presenečeno reagiral drugi. Ko je za rešetkami s sojetniki recitiral poezijo in pel pesmi, jih je stražar okaral, da ne morejo na takšen način demonstrirati. »Na kakšen način pa? Otroke z emulgatorji hranijo v šoli, nekdo s pištolo v žepu bo pa meni razlagal, kako naj izražam svojo voljo.« Oče je pokazal zaskrbljen obraz. Na policijski postaji so mu brez uradnega suma kaznivega dejanja odvzeli prstne odtise, ga fotografirali, vzeli DNK. Teden po zaporu ga je poklical kriminalist in ga z obrazložitvijo, da zbirajo pričevanja, zaprosil za številke njegovih prijateljev, kar je mladenič odklonil. Pojavili so se sumi, da njemu in njegovemu krogu soborcev in sobork prisluškujejo, vrhunec pa je bila novica, da se je njegova fotografija znašla v kartoteki osumljencev, posiljevalcev in kriminalcev. Policijska uprava naj namesto demantija tega zapisa raje obrazloži, kako in s kakšnim namenom je fotografija aktivista pristala v tej kartoteki.