To ni edina akcija organizacije, ki jo financirajo združenja potrošnikov in nekaj proizvajalcev organskih prehrambnih izdelkov. Toda aktivisti, večinoma starši malih otrok, so bili za svoja dejanja pripravljeni tvegati kazen. »Zmrazi me, ko pomislim, da uporabljajo v laboratoriju narejene genome in jih dodajajo naši hrani,« je takrat dejala Cynthia LaPier, ki jo je skrbelo, da bo njena petletna hči nekega dne obolela za neznanimi alergijami ali boleznimi, ki jih danes še ne poznamo.
Že več kot desetletje skoraj vsa v Združenih državah predelana hrana, naj gre za izdelke iz žit, prigrizke ali solatne prelive, vsebuje sestavine, katerih DNK so izdelali v laboratorijih. Čeprav nekateri znanstveniki in vladna agencija FDA (Food and Drug Administration) zatrjujejo, da gensko spremenjeni organizmi in rastline ne ogrožajo človeškega zdravja, jim ljudje ne zaupajo.
Lani je nezaupanje potrošnikov v Kaliforniji preraslo v referendum, ki so ga razpisali vzporedno s predsedniškimi volitvami. Združenja potrošnikov in običajnih državljanov so od proizvajalcev in prodajalcev hrane zahtevala, da prehrambne izdelke, ki vsebujejo GSO, označijo s posebno nalepko. Pravico imamo, da vemo, kaj je v naši prehrani, so trdili pobudniki referenduma.
V poskusu, da bi referendum zavrnili, so korporacija Monsanto, proizvajalka gensko spremenjenih semen, ter Kellog in Kraft, proizvajalca prehrane, porabili na desetine milijonov dolarjev. Z oglaševanjem so potrošnike prepričevali, da je referendum izraz ideologije, s katero skuša preživeta generacija hipijev zavreti napredovanje znanosti in tehnologije. »Z gensko spremenjenimi rastlinami ne hranimo zgolj večjega števila lačnih, temveč skrbimo še za okolje,« so bili med volilno kampanjo glasni lobiji korporacij, proti katerim je bil usmerjen referendum. Potrošnikom so hoteli sporočiti, da gensko spremenjenih koruze in žit ni treba več škropiti s pesticidi in insekticidi. »GSO imajo proti parazitom in plevelu vgrajene gene, ki smo jih proizvedli v naših laboratorijih,« je bilo njihovo sporočilo, ki je med potrošnike vneslo še večji preplah.
Jeza narašča
Referendum v Kaliforniji ni uspel. Toda razprava med volilno kampanjo je utrdila prepričanje, da je treba kaos v ameriški prehrambni industriji prekiniti. Ameriško javno mnenje ne izraža zgolj bojazni pred morebitnimi in še ne nedokazanimi posledicami GSO na človekovo zdravje. Skrbi ga razkritje, da proizvajalci nizkohranljivim, a visokokaloričnim živilskim izdelkom dodajajo umetne arome in barve, jih plemenitijo s sirupi koruzne fruktoze in podobnimi ekstrakti. »Pravzaprav Američani ne vedo, kaj jedo,« mi je dejal Mark Bittman, kolumnist New York Timesa, ki je pred časom skoraj popolnoma opustil pisanje receptov in se posvetil komentiranju zdravja in prehrane.
»Prikrivanje sestavin v hrani, ki prihaja na krožnike ameriških družin, je neznosno,« trdi Bittman, ki ni izrazit nasprotnik gensko spremenjenih sestavin, če le ima možnost, da med njimi izbira.
Prav to pa je argument, ki se ga veliki uporabniki GSO v prehrambni industriji najbolj otepajo. Trdijo namreč, da bi označevanje GSO v živilih potrošnike odvrnilo od njihovih proizvodov. Takšnemu argumentu je seveda težko verjeti, saj so Američan prisiljeni, da se hranijo z izdelki iz GSO. Druge hrane preprosto nimajo. Ali bolje, nimajo je dovolj. V Ameriki 90 odstotkov koruze, soje, oljne repice in sladkorne pese pridelajo iz semen, ki so bila narejena v laboratorijih. Vse naštete poljščine pa so temeljne surovine za izdelavo brezštevilnih dodatkov in sestavin za plemenitenje živilskih proizvodov.
V deželi, ki je zibelka gensko spremenjenih organizmov, jeza narašča. In ne samo v ZDA. Konec maja je več kot dva milijona ljudi v 436 mestih in 52 državah po vsem svetu demonstriralo proti Monsantu, ameriški korporaciji, ki je največja proizvajalka genskega inženiringa semen za prehrambne rastline. Paradoksalno je, da je Evropska unija Monsantu in ameriškemu pritisku klonila prav v trenutku, ko se v Ameriki širi fronta odpora proti GSO. Trend, ki gre v obrnjeno smer od evropskega. Amerika namreč povečuje proizvodnjo organske hrane in hrane naših babic, v Evropo pa želi odložiti svoje GSO. Bomo v prihodnje kvalitetne in okusne paradižnike podobno kot že Applove izdelke kupovali v Ameriki?
Aprila je veriga prehrambnih veleblagovnic Whole Foods napovedala, da bo na živilih začela označevati sestavine GSO. Whole Foods (WF) je v Ameriki na področju prehrane nekaj podobnega, kot je Apple na področju novih tehnologij. Z razliko, da WF ne razvija ničesar. Vse, kar počne, je to, da odmika pogled od Amerike, ki je ustvarila industrijsko poljedelstvo. WF je s 300 ogromnimi trgovinami in načrtom, da njihovo število potroji, eden glavnih nosilcev novega trenda. Samo v New Yorku ima WF 20 trgovin, v katerih prodajajo organsko, naravno, vegetarijansko, košer in neglutensko hrano. Njena trgovina na Upper West Side, ob severozahodnem delu Centralnega parka, je na prvi pogled videti kot neke vrste skladišče. Askeza prodajnih polic in druge opreme pa je zgolj videz. Za njim se skriva bogata izbira živilskih izdelkov, ki poudarjajo kompleksnost prehranjevanja sodobnega človeštva. Največ je seveda organske prehrane, za katero s svojo nalepko USDA in certifikati skrbi ameriško ministrstvo za poljedelstvo.
WF velja za hram zdrave, a ne vedno najbolj okusne hrane. Ta je na območju New Yorka še vedno v rokah srednje velikih kmetij, raztresenih ob reki Hudson. To so redke kmetije, ki jim je uspelo preživeti bombne napade Monsanta in preostalih proizvajalcev GSO. Toda te kmetije pridelajo premalo hrane, da bi lahko zadovoljile potrebe giganta, kot je WF. Preživljajo se s preskrbovanjem prestižnih newyorških restavracij ter prodajajo na »green markets«, zelenih ali biotržnicah, ki ob koncu tedna vzniknejo v nekaterih četrtih Manhattna. WF s svojimi prodajnimi zmogljivostmi torej ni butični prodajalec, je pa zato zagrizen nasprotnik Monsanta in vsake sintetične prehrane. Seznam sestavin, ki nimajo vstopa v trgovine WF, je izredno dolg. Aprila je WF na svoj seznam prepovedanih sestavin dodal še GSO.
Veliko iskanje organskih in običajnih semen
Toda v ameriškem hramu zdrave prehrane za široko porabo trenutno vlada nekaj zmede. Po labirintu velikih prodajnih polic trgovine me je vodil menedžer Devlin, ki je bil na dan mojega obiska edini, ki je vsaj približno vedel, kaj se kuha v loncu WF. Iskala sva namreč izdelke, ki so že označeni z novo nalepko. Na moje veliko presenečenje nove oznake na približno tristo izdelkih, ki so že na voljo potrošnikom, ne naštevajo sestavin GSO. »NON GMO project, Verified,« trdi nova, prva nalepka na ameriških živilih, ki omenja GSO. Zmeda nastane predvsem takrat, ko se nove oznake prekrivajo s tistimi, ki na živilih označujejo organskost proizvoda. Zaplet je v tem, da predpisi določajo, da organski izdelki ne smejo vsebovati GSO. Pred koncem redakcije iz Austina v Teksasu, kjer je sedež korporacije, nisem dobil odgovora, ali gre za napako ali pa so deklarirana organska živila preverjali ponovno in s tem še dodatno dvignili njihovo že tako visoko ceno.
Po pogovorih s poznavalci problematike sem dobil vtis, da se WF z NON GMO skuša pozicionirati na obetavnem trgu. Lyn Clarkson, predsednik uprave podjetja Clarkson Grain, ki prodaja žitarice, ki ne vsebujejo GSO, je pred kratkim izjavil, da mu je v preteklosti na zalogi ostajalo precej žita. Že nekaj mesecev pa povpraševanje presega njegove prodajne zmogljivosti. Komaj mesec dni po tistem, ko je WF napovedal novost v zvezi z GSO, je Errol Schweizer, direktor nabave v korporaciji, izjavil, da na ameriškem trgu začenja zmanjkovati organskih in običajnih semen. »Naši dobavitelji se ozirajo v tujino, predvsem pa v Evropo. Mi jih pri tem podpiramo, kajti povpraševanje po izdelkih stalno narašča.« Povpraševanje je tolikšno, da nekateri pridelovalci GSO-poljedelskih kultur zdaj razmišljajo, da bi se preusmerili na nekdaj tradicionalno poljedelstvo. »Prehod z GSO na tradicionalne poljedelske kulture traja 18 mesecev,« trdi Richard Kamolvathin, podpredsednik Verity Farms, ki prodaja meso in žito brez GSO.
World Foodsu sta se pred kratkim pridružili zvezni državi Connecticut in Maine. V obeh so proizvajalci zdaj dolžni označiti prisotnost GSO-sestavin. »To je šele začetek, sprožil se je plaz,« meni Bittman, ki je pred letom dni napovedoval, da se bo plaz utrgal v Kaliforniji. Zgodilo se je v Connecticutu, v kratkem pa naj bi se plaz razširil na območje Washingtona. In kot opozarjajo strokovnjaki, nov trend ni manifestacija fobije zaradi GSO, temveč potrebe in želje po zdravi in bolj hranljivi hrani, pa čeprav je cena teh živil za mnoge Američane povsem nedosegljiva.
