»Žrtvam in njihovim družinam bom povedal: vemo, kaj smo storili,« je dejal Gauck, hkrati pa dodal, da je med drugo svetovno vojno šlo za povsem drugo Nemčijo. »Nemčija, ki jo imam čast predstavljati, je drugačna Nemčija od tiste, ki straši v njihovih spominih.«

Je cirilica, ki je te dni s pomočjo hrvaških policijskih specialcev prihajala v Vukovar, drugačna od tiste, ki je pred dobrima dvema desetletjema v krvavi rihti prihajala s srbskimi tanki? To seveda ni odvisno od pisave, ki sta jo v devetem stoletju iz glagolice razvila meniha Ciril in Metod. Prvo vprašanje je, ali so srbska država in predvsem Srbi v Vukovarju tisti, ki strašijo v spominih (hrvaških) vukovarskih žrtev, ali so zdaj drugačni. Tisto pravo pa je, ali je Vukovar nekakšen hrvaški Oradour-sur-Glane, torej v času okamenel opomin na temačne dni hrvaško-srbske zgodovine, o katerem zdaj razmišlja vodja protestnikov Tomislav Josić, ali pa mesto, ki je sposobno zaceliti rane v evropskem duhu Roberta Schumana.

V kolikšni meri je pri tem treba biti načelen ali pa pragmatičen, je politična odločitev. V najbolj neprijetnem položaju se je verjetno znašel hrvaški minister za vprašanja braniteljev Predrag Matić Fred, ki je moral na svojem položaju pozivati k spoštovanju zakona, kot Vukovarčan in branitelj pa je osebno prepričan, da v tem mestu ob Donavi čas za cirilične napise še ni dozorel. »Ni treba takoj namestiti vseh dvojezičnih tabel, ne moremo pa tudi stati križemrok in ne storiti ničesar, saj gre za ustavni zakon, ki velja in se mora spoštovati. Ja, glede dinamike se lahko dogovorimo.«

In prav dinamika je videti izrazito slaba. Pustimo ob strani, da so hrvaške oblasti namestitev tabel, ki so jo napovedovali šele za danes, začele že minuli ponedeljek, in to skoraj na skrivaj še ob zaspani šesti jutranji uri. Zrela politika bi zagotovila, da vsaj prvo tablo javno namestita denimo župan in predstavnik srbskega življa v mestu, predvsem pa se ne bi s čustvi vseh Vukovarčanov igrala pred športno odločilno in predvsem politično občutljivo današnjo nogometno tekmo med Srbijo in Hrvaško. V opomin bi ji lahko bila dva incidenta na nedavnem evropskem prvenstvu mladih košarkaric v Vukovarju, ki sicer nista imela širšega odmeva, a sta kazala na določeno razpoloženje v mestu, ki je sicer večinsko pozdravilo nastope srbskih mladenk in njihovo bronasto medaljo. Za prvega je poskrbel srbski navijač, ki se je na tekmi srbske reprezentance pojavil z nacionalno zastavo in napisom Vukovar v cirilici, drugega pa je s prekinitvijo polfinalne tekme Srbije s Francijo zakrivil hrvaški nacionalistični prenapetež. Upati je le, da bo razgrete vukovarske glave nocoj preveval šport in ne brezumna politika.