420 dni, 420 risb – za vsak dan ena. Umetniško delo z naslovom In search of lost time je Žiga Hriberšek zasnoval kot mozaik, sestavljen iz omenjenih risb, ki vse skupaj tvorijo umetnikov avtoportret. Z njim se je prijavil na tekmovanje Derwent Art Prize, kjer je bil med več kot 3500 prijavljenimi umetniki izbran med 70 finalistov, ki bodo šli s svojimi deli na razstavno turnejo po Veliki Britaniji.

Turneja se bo začela 16. septembra v Mall Galleries v Londonu, sledile bodo razstave po vsej Veliki Britaniji, zaključila pa se bo 31. decembra. Takšna turneja je seveda odlična priložnost za mladega umetnika, toda Hriberšku se je zataknilo pri stroških, ki jih to prinese s seboj. Ker je začetek turneje oddaljen le še nekaj tednov, se je odločil, da bo poskusil potrebna sredstva zbrati na Kickstarterju.

Za tekmovanje je sicer izvedel po naključju, in to ravno v času, ko je zaključeval svojo umetniško kompozicijo. Kot pravi, so se stvari poklopile čisto spontano. »Tekmovanje Derwent Art Prize je bilo namenjeno izključno delom, ki so narejena z grafitnim medijem, torej svinčniki, barvicami in tako naprej, moja kompozicija pa sestoji prav iz 420 risb. Vse se je nekako ujemalo, zato odločitev o sodelovanju ni bila težka,« pojasni.

Življenje kot zaporedje podob

Kot pravi Hriberšek, je ideja za delo prišla med pisanjem življenjepisa, in to nekako »od zgoraj«: »Vendar ni šlo za sublimni trenutek nekakšnega razodetja, ko zagrabiš idejo in rečeš, ta je prava, bolj za ugotovitev, da mi zlaganje besed v povezane stavke ne gre ravno najbolje od rok.« Prikazati sebe je po njegovem mnenju že samo po sebi težavno, še težje pa je, če si pri tem v nenehnem boju z besedami. Odločil se je za po njegovem lažjo pot in svoje življenje prikazal kot zaporedje vizualnih utrinkov in podob. Tako je iz 420 trenutkov, ki orisujejo leto in pol, nastalo 420 risb, ki prikazujejo življenje v vsej njegovi razgibanosti in hkrati monotonosti – brez olepšav.

Sestaviti iz njih mozaik je bilo logično nadaljevanje. Slika, ki meri 3,2 metra v višino in 2,1 v širino, ima tako mikro in makro sfero: če jo opazujemo od blizu, se pred nami izrisujejo risbe v njihovi lastni zaokroženi celoti; z razdaljo se začnejo risbe razblinjati v nerazločen kolaž odtenkov, iz tega kaosa pa se začne na neki točki izrisovati avtoportret. »Vsak trenutek v življenju, ki kreira spomin, je na sebi zaokrožena celota, ki začne z minevanjem bledeti. Spomini izginjajo, ostaja pa njihov vpliv. Ta vpliv pa je ključnega pomena, saj je glavni sestavni del posameznikove identitete. Človeka namreč gradijo trenutki in izkušnje, ki ga zaznamujejo,« razloži ozadje svojega dela Hriberšek.

V prihodnost gleda optimistično

Kot pravi, se je odločitev za kampanjo na Kickstarterju, priljubljeni strani za množicanje (crowdfunding) porodila, ko se je začel ubadati z logističnimi problemi sodelovanja na britanski potujoči razstavi. »Sliko je bilo treba razstaviti in varno zapakirati. Potrebna embalaža je bila izdelana po meri, ker drugače pač ni šlo. Tukaj pa so še stroški transporta, ki so prav tako zajetni, in seveda stroški potovanja in bivanja,« pojasnjuje Hriberšek. »Stroški za uspešno izpeljavo takšnega projekta so torej za mladega ustvarjalca zelo visoki, denarna sredstva pa omejena – kot so na sploh omejena sredstva, namenjena kulturi, še posebej za likovno umetnost, ki je prav na dnu korita. V tujini se za podobne projekte najde bistveno več denarja, vprašanje je le, kje in na kakšen način ga dobiti.« Tako se je obrnil k množicanju, ki je trenutno izredno privlačen način za pridobivanje sredstev, sploh če gre za kulturne (in druge) projekte mladih, ki težko pridobijo sredstva na konvencionalen način. Portal Kickstarter je trenutno na tem področju zelo priljubljen in seveda tudi uspešen.

»Skoraj polovici projektov uspe tam zbrati potrebna sredstva. Lep primer iz Slovenije je projekt LL Stol, ki je zagonska sredstva poiskal ravno na Kickstarterju. Slovenskih kampanj s področja umetnosti pa na Kickstarterju v bistvu še niti ni bilo, to je prvi takšen projekt,« še dodaja mladi umetnik, ki pravi, da je odziv za zdaj zelo pozitiven in po enem tednu kampanje (sledili bodo še trije) se je nabralo že 42 odstotkov želenih sredstev. »Seveda je pot do konca še dolga, tega se zavedamo, vendar smo zelo optimistični. 21. septembra, ko se kampanja konča, bo števec kazal čez 100 odstotkov,« ne skriva optimizma Žiga Hriberšek, ki v isti sapi pove, da ima tudi plan B, vendar o njem trenutno še ne razmišlja. »Vsa zbrana sredstva so seveda primarno namenjena trenutnemu projektu. Če pa bo zadana vsota presežena, so v ozadju že nove stvari, ki se pripravljajo za naslednje leto. Bomo videli. Na vsak način je treba gledati samo naprej.«