S kampanjo Navijam 0,0 košarkarske navdušence nagovarjajo k bolj zdravi izbiri – navijanju brez alkohola, je povedala Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Alkohol je pogosto kriv za nasilje in nestrpnost na športnih dogodkih. Tudi po tekmah je treba ohraniti trezno glavo, saj si »ne želimo, da bi veselju ob zmagah sledila tragedija ob prometni nesreči pod vplivom alkohola«, je povedala.

Organizatorji kampanje so veseli podpore košarkarjev in ambasadorja akcije, nekdanjega uspešnega košarkarja Jake Daneua. Ta je povedal, da je tudi sam v mlajših letih naredil marsikatero neumnost, tudi zaradi alkohola. »Mladi se hitro regenerirajo in po noči, polni alkohola, hitro pridejo k sebi. Zato mislijo, da je vse v redu in bodo lahko spet pili, ne zavedajo pa se posledic, ki jih ob tem trpijo njihovi možgani in organizem,« je povedal Daneu. Zato mladim priporoča, da se čim dlje izogibajo alkoholu. Povedal je, da žal tudi košarkarji niso imuni za alkohol in droge, ena napačna odločitev pa lahko vpliva na celotno kariero igralca.

Mladi za mlade

Kampanjo Navijam 0,0 bodo izvajali tako, da bodo mladi aktivisti zveze Brez izgovora - ti so dali tudi idejo za kampanjo - na športnih dogodkih razdeljevali zapestnice z imenom kampanje ter košarkarske navdušence spodbujali, da podprejo akcijo na spletni strani kampanje, je povedal Jan Peloza. »Mladi smo velikokrat tarča marketinga alkoholne industrije in v zadnjem času večkrat ravno pri športnih prireditvah – tudi Eurobasket žal ni izjema.« Mladim ne želijo sporočati, da morajo do konca življenja nehati piti alkohol, želijo pa, da se tako na prireditvah kot doma pred televizijskimi zasloni zavedajo, da je mogoče preživeti kakovosten čas brez opojnih snovi.

V akciji se osredotočajo na mlade, še posebno na mlade med 15. in 19. letom starosti, saj v tej skupini alkohol predstavlja najpomembnejši dejavnik za prezgodnjo smrt, največkrat zaradi nesreče ali samomora. Mladi so tudi zaradi posebnega razvojnega obdobja, za katero so značilni hormonske spremembe in razvoj možganov, za učinke alkohola bolj ranljivi: mlada oseba pri manjši količini alkohola prej razvije odvisnost kot starejša oseba. Zato velja priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije in drugih, da čim bolj podaljšujemo starost, ko mlad človek prvič zaužije alkoholno pijačo. »Izkazalo se je, da čim mlajši poskusimo alkohol, tem večja je verjetnost, da bomo pozneje v življenju razvili odvisnost od alkohola,« je pojasnila dr. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

V mednarodni raziskavi o mladih, ki jo opravljajo na IVZ, ugotavljajo, da vsak teden popije alkoholno pijačo približno četrtina 15-letnikov, kar je večji delež kot v evropskem povprečju. 41 odstotkov 15-letnikov je bilo že vsaj dvakrat v življenju opitih, tudi to je več od povprečja v EU. Opitost je za mladega človeka zelo visoko tvegana oblika pitja, ki ima lahko zelo škodljive kratkoročne (prometne nesreče, nasilje) kot tudi dolgoročne posledice (večja je verjetnost, da bo pozneje v življenju razvil odvisnost). Fantje so opiti pogosteje kot dekleta, a se razlika med fanti in dekleti hitro manjša, saj dekleta pijejo vse več. Ko odgovarjajo na vprašanje, ob katerih priložnostih pijejo alkohol, pravijo, da je za to lahko priložnost vsak dogodek, »torej tudi Eurobasket verjetno bo«, ugotavlja Zorkova. Ko jih vprašajo, zakaj pijejo, med vrstniškim pritiskom in drugimi dejavniki navajajo tudi nizke cene alkohola in dolgčas. Tudi raziskave ugotavljajo, da je aktivno preživljanje prostega časa, denimo s športom, varovalni dejavnik pred tveganim vedenjem. Zato motivirajo mlade, da se športno udejstvujejo.

Alkohol je v Sloveniji velik problem

Podatki, ki jih zbirajo na IVZ, kažejo, da zaradi vzrokov, ki jih lahko pripišejo alkoholu, v povprečju vsak dan v Sloveniji umreta dva človeka, deset ljudi pa je hospitaliziranih.

»Kljub temu skoraj tretjina prebivalcev Slovenije v zadnji javnomnenjski anketi meni, da je alkohol dobrina, ki ne potrebuje posebnih omejitev,« je povedala Zorkova. V zadnjih letih se v Sloveniji povečuje umrljivost, ki je povezana z alkoholom, višja je med moškimi, bolj obremenjen je vzhodni del Slovenije. To je podobno kot pri obremenjenosti s samomorom – vemo pa, da je alkohol eden od dejavnikov, ki prispevajo k samomorilnosti. V vzhodni Sloveniji je tveganje, da bo posameznik umrl zaradi z alkoholom povezanega vzroka, kar dvakrat večje kot v zahodni Sloveniji. V drugih raziskavah ugotavljajo ugodnejše trende: delež abstinentov se povečuje, zmanjšuje pa se delež tveganih pivcev. Žal se povečuje problematika ljudi, ki imajo zaradi alkohola že težave: tisti, ki so hospitalizirani, imajo veliko večje zdravstvene težave.