Zdaj 21-letna Celjanka se je sprva ukvarjala s plavanjem, a se je že v prvem razredu osnovne šole preselila v judo zaradi – las! »Plavalni trener je zahteval, naj si ostrižem lase, ki so bili zares dolgi. A tega nisem želela storiti, čeprav sem dobro vedela, da bi bilo to glede plavanja precej bolje zame. In sem se odločila za judo,« se spominja Vlora Beđeti, katere športni vzornik je (nekdanji) rokometni vratar Dejan Perić, judoistični pa Slovenka Raša Sraka.
Vlora je judoistično kariero začela v celjskem klubu Sankaku pri trenerju Marjanu Fabjanu, tvorcu največjih slovenskih uspehov. A pred dvema letoma se je (ne)pričakovano odločila za prekinitev sodelovanja s Fabjanom, ki je znan po svojih ostrih metodah treninga in življenja. »S trenerjem enostavno nisva več našla skupnega jezika. Težko je trenirati in tekmovati, če trener in tekmovalka ne moreta več sodelovati in če se ne ujameta. Posledično je prisotna slaba volja, zato se mi je zdelo pametneje, da prekinem sodelovanje s Fabjanom, saj je vse šlo le še navzdol. Takrat sem bila tudi psihično na dnu po težki poškodbi, operaciji in okrevanju, zato nisem niti želela slišati za judo, kaj šele trenirati in tekmovati,« pravi Beđetijeva, ki je v Celju obiskovala srednjo šolo za gostinstvo in turizem, zdaj pa je študentka prvega letnika turizma na Univerzi v Ljubljani.
Na prvem treningu na pripravah na Japonskem leta 2010 je staknila hudo poškodbo križnih vezi in meniskusa. S sosednjega tatamija ji je ena izmed japonskih judoistk priletela od zadaj v koleno in potrebna je bila operacija. »Iz tekmovalnih aren sem bila odsotna osem mesecev, za dokončno vrnitev pa sem potrebovala eno leto. To je bil najtežji čas v mojem življenju, tako zasebnem kot športnem,« pripoveduje Vlora, ki je od decembra 2011 zaposlena v športni enoti Slovenske vojske, na letošnjih sredozemskih igrah v Turčiji pa je osvojila zlato kolajno.
Drugi judoistični dom je leta 2011 našla v ljubljanskem klubu Olimpija, kjer je njena trenerka postala Olga Štirba. »Z Olgo se poznava že od mojih kadetskih let. Že takrat mi je veliko pomagala in svetovala. Ona je po poškodbi in prekinitvi sodelovanja s Fabjanom skoraj edina verjela vame in mi je bila edina pripravljena pomagati. Ponudila mi je, da lahko treniram v Olimpiji ali najdem kakšno drugo rešitev. In glede na to, da sta se Olga in predsednik kluba Tomaž Kukovec zelo angažirala in mi pomagala, se mi je zdelo pošteno, da kariero nadaljujem v Olimpiji. Z Olgo sva potrebovali nekaj časa, da sva se ujeli, navadili druga na drugo. A sem vedela, da sem se odločila prav,« ocenjuje Celjanka, ki po karieri prav tako želi postati trenerka.
Poleg kluba in trenerja je maja letos zamenjala tudi kategorijo: prej je tekmovala v tisti do 63 kilogramov, od takrat do 57 kilogramov. »V kategoriji do 63 kilogramov se kljub kolajnam in uspehom nisem dobro počutila. Bila sem telesno šibkejša od drugih in ena najlažjih, saj sem imela maksimalno 61 kilogramov. Poleg tega sem izgubila eno leto kariere zaradi poškodbe, v tem obdobju pa so tekmice zelo napredovale. Odločila sem se za nižjo kategorijo, kajti moj judo ne temelji na moči, ampak na hitrosti in napadalnosti, ki zdaj prideta še bolj do izraza,« opisuje Beđetijeva. Zaradi nove kategorije mora še bolj paziti na telesno težo (pri hrani prisega na sadje, zelenjavo in belo meso, pri pijači na zeleni čaj), a priznava, da se – ker tudi sama rada peče – občasno pregreši s tortico ali čokolado.
Vlora, ki se tudi v prostem času ukvarja s športom (kolesarjenje, tek, plavanje, plezanje, veslanje...), je prejšnji teden osvojila bronasto kolajno v Rio de Janeiru, kjer bodo leta 2016 tudi olimpijske igre. »Nastop na igrah v Braziliji je moj dolgoročni cilj. A še pred tem me čakajo trdi treningi, odrekanja in številni nastopi na velikih tekmovanjih. Vse bom podredila olimpijskim igram. Že ko sem prejšnji mesec prišla na svetovno prvenstvo, sem imela občutek, da je Rio 'moje' mesto. In ta občutek se je po bronu še povečal,« razkriva svoje načrte simpatična Vlora – ime je dobila po pristaniškem mesto v Albaniji, nad katerim je bil med obiskom navdušen njen oče, – ki si bo zdaj končno lahko privoščila nekaj dopusta: najprej bo odšla za tri dni v toplice, nato pa še na morje in v gore.
