Zaposleni v izpostavah ljubljanskih inšpekcijskih služb, ki so jih na Parmovo 33 preselili pred nekaj tedni in spomladi letos, ter tisti, ki v objektu delajo že dolga leta, so na ministrstvo za pravosodje, ki prek direktorata za nepremičnine in investicije gospodari z nepremičninami v lasti vlade, naslovili pismo, v katerem izražajo zaskrbljenost za svoje zdravje in varnost pri delu.
Preseljeni brez sklepa o preselitvi
Kot smo že poročali, nekateri trakti objekta na Parmovi 33 že 15 let niso več statično varni, prav tako niso varni pred požarom in potresom, ustrezna nujna sanacija pa ni bila opravljena. Prav tako je bila v teh prostorih nedavno izmerjena previsoka koncentracija radioaktivnega plina radona. Selitvi v tak objekt so se na začetku avgusta uprli zaposleni območne enote zdravstvenega inšpektorata; sedaj so, smo izvedeli, tudi druge inšpekcijske službe v okviru osrednjeslovenske regijske koordinacije vodij območnih inšpekcijskih enot pisno pozvale pristojne, naj jih preselijo nazaj na lokacije, kjer so delali pred preselitvijo in kjer so imeli zagotovljene ustrezne delovne razmere.
V zvezi s pismom so pretekli teden sklicali sestanek z vodji območnih inšpekcijskih služb, na katerem se je ministrstvo za pravosodje zavezalo, da se bodo v zvezi s problematiko Parmove 33 sestali z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in ponovno pregledali zavodovo poročilo o stanju poslopja in ukrepe, ki jih v zvezi s tem izvaja ministrstvo za pravosodje. Selitev v prejšnje prostore inšpekcijskih služb pa ni mogoča, saj so te najete prostore zaradi njihovega nekvalitetnega vzdrževanja, ki ni zagotavljalo dobrih delovnih pogojev, odpovedali, po pojasnili pri ministrstvu za pravosodje.
Izvedeli smo tudi, da naj bi ministrstvo za pravosodje inšpektorje na Parmovo preselilo brez sklepa o selitvi, v tem primeru pa ni nihče odgovoren za selitev oziroma njene posledice za inšpektorje. Pri ministrstvu so pojasnili, da je sklep o koncentraciji inšpekcijskih služb na Parmovi 33 izdala vlada 29. marca lani. S sklepom so predvideli selitev inšpekcijskih služb iz najetih prostorov na Vilharjevi 33 in Trgu prekomorskih brigad 1, s tem da se na Parmovi 33 predhodno izvedejo nujno potrebna vzdrževalna dela. Kot smo že poročali, je takratno ministrstvo za javno upravo in pravosodje v oktobru 2012 opravilo le del najnujnejših posegov za zagotovitev statične in požarne varnosti objekta.
Na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) so zanikali informacijo, da bi gradbeni inšpektor za objekt v preteklosti odredil rušitev, »bo pa glede na nova dejstva in zakonodajo ponovno preveril dejansko stanje in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepal v skladu s pooblastili«, so navedli na IRSPEP.
Objekt na Parmovi bodo sicer v prihodnosti porušili, saj je na tem mestu predvidena gradnja novih prostorov državne uprave.
Koncentracija radona previsoka po starih in novih normativih
Vprašanje je, ali se bo to zgodilo prej, preden bodo začele veljati nove, nižje dopustne vrednosti koncentracije radona v delovnih in bivalnih prostorih. Po sedanji zakonodaji vrednost koncentracije radona v delovnih prostorih ne sme presegati 1000 bekerelov na kubični meter zraka, v bivalnih prostorih pa 400. V dveh pisarnah na Parmovi 33 so 19. junija letos izmerili koncentracijo radona 1517 bekerelov na kubični meter in 922 bekerelov na kubični meter. V luči prihajajočih zakonskih sprememb sta obe vrednosti daleč previsoki. V Bruslju namreč poteka revizija evropske direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, v okviru katere bodo znižali dopustno mejo koncentracije radona ter izenačili to vrednost za delovne in bivalne prostore, in sicer na 300 bekerelov na kubični meter. Vendar bo po novem treba tudi upoštevati, kako dolgo se ljudje zadržujejo v teh prostorih, tako da zgolj prekoračitev mejne vrednosti še ne predstavlja prekomerne izpostavljenosti.
»Tudi odločitev o znižanju mejne vrednosti radona govori o pomenu ukrepov na področju varstva pred radonom,« je opozoril Damijan Škrk, direktor Uprave RS za varstvo pred sevanji. Direktiva je vsebinsko usklajena in pričakujejo, da bo sprejeta do konca letošnjega leta. Države članice bodo imele štiri leta časa, da nova določila prenesejo v zakonodajo.