Da k dobri hrani sodi dobra pijača, je nekako že samoumevno. Tisti, ki prisegajo na vino, se ob obiskih restavracij na tujem ali vsaj v drugi regiji rade volje pustijo podučiti, h katerim jedem tistega območja najbolje gredo katere sorte vina. Pri tem včasih ostanejo tudi nepotešeni zaradi zadrege ponudnika v okrožju, v katerem se lahko prepleta več izrazitih vin iz različnih vinorodnih okolišev. S takšno zadrego se je na primer mogoče srečati v Posavju, ki se ga da razumeti širše in ožje. Poznamo namreč vinorodno deželo Posavje z bizeljsko-sremiškim, dolenjskim in belokranjskim vinorodnim okolišem ter politično-statistično tvorbo Posavje, ki zajema občine na obeh bregovih Save nekje od Zidanega Mosta do meje s Hrvaško.

Reka Sava v obeh primerih predstavlja pomemben mejnik, ki je lahko tudi vzrok za prej omenjeno zadrego. Na desnem bregu namreč najbolj prisegajo na cviček, na levem pa na bizeljska mešana bela in rdeča vina, v zadnjem času pa vse bolj tudi na modro frankinjo, ki predstavlja najbolj cenjeno samostojno sorto bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. V samostojni obliki je vse bolj navzoča tudi na Dolenjskem, kjer sicer predstavlja obvezno sestavino cvička, ter tudi v Beli krajini, kjer se sicer skriva v metliški črnini. Gre za precej temno vino modrikasto rdeče barve, kjer je ob najboljših letnikih mogoče najti ravno pravšnje razmerje med kislino in taninskimi snovmi, kar pomeni, da vino ni prekislo in da pri pivcu ne pušča občutka trpkosti. Popolno zrelost doseže po petih do šestih letih zorenja, zelo primerno je tudi za barikiranje in staranje.

Pred leti spoznali resveratrol

Pridelovalce modre frankinje so pred nekaj leti zelo razveselili rezultati raziskav harvardske medicinske fakultete, kjer so ugotovili, da resveratrol, močan naravni antioksidant oziroma fitoaleksin (antibiotikom podobna snov), zavira staranje celic ter pomaga pri pospeševanju presnove, preprečevanju srčno-žilnih in sladkorni bolezni, pri višanju dobrega holesterola ter celo pri nekaterih rakavih obolenjih. Nekateri posamezniki iz znanstvenih krogov zatrjujejo, da v bio obliki trenutno ni mogoče najti boljšega antikarcinogenega elementa, kot je resveratrol.

Na kratko povedano – resveratrol naj bi imel skorajda čudežne lastnosti, ki bi lahko vplivale na daljšanje človekove življenjske dobe. Pri nas opravljene raziskave v univerzitetnih laboratorijih so namreč pokazale, da največjo vsebnost resveratrola v svetovnem merilu premore ravno modra frankinja bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Kakšno neizmerno možnost rasti pridelave in prodaje predstavlja to odkritje, si lahko samo mislite, kar pa seveda ne pomeni, da bi se ljudje z modro frankinjo zaradi boljšega zdravja morali opijati. Kot vsako vino namreč tudi ta vsebuje alkohol z vsemi svojimi negativnimi posledicami. Zato velja spoštovati nasvet, po katerem se priporoča le kozarček ali dva na dan.

Za dokončanje raziskav ni denarja

Znani bizeljski vinogradnik, vinar in kemijski inženir po poklicu, Janez Šekoranja, ki je pred časom sam spodbudil prej omenjene raziskave v domačih inštitutih, s svojim značilnim besednjakom zatrjuje, da je modra frankinja enostavno povedano »strašna stvar«, ki bi lahko Slovenijo postavila na svetovni zemljevid pridelovalcev najboljših vin. Zato toliko bolj obžaluje, da naša država za to našo potencialno vinsko uspešnico nima zadosti posluha, da bi začete raziskave lahko pripeljali do konca. »Želimo si namreč raziskati še ostale antioksidativne lastnosti, saj smo doslej prišli približno na pol poti. Toda kot rečeno, ni zadosti posluha za denarno podporo, saj raziskave niso tako poceni. Doslej smo v tej smeri največ storili volonterski posamezniki in bizeljska zadruga,« pravi Šekoranja.

Medtem se v svetu pojavljajo tudi nekatere trditve, ki oporekajo nadpovprečni vsebnosti resveratrola v modri frankinji in temnem grozdju nasploh ter omenjajo nekatere druge vrste (zlasti tropskega) sadja, ki naj bi vsebovale še več te snovi kot frankinja. »Drži. V grenivki ga je kakih 40 odstotkov več. Z njim so se veliko ukvarjali v Izraelu, kjer so ga poskušali izolirati in aktivirati, a jim tega niti ob spodbujanju fermentacije ob mešanju s črnim grozdjem ni uspelo. Očitno svoje lastnosti lahko polno razvije samo, kadar se nahaja v grozdju,« je prepričan Šekoranja, ki rad poudarja tudi visoke antocianske, mineralne in vitaminske vrednosti modre frankinje.

Idealna za k bolj mastnim jedem

Če smo uvodoma omenili, da dobra pijača sodi k dobri hrani – za vino sploh velja, da je nanj treba gledati kot dodatek k hrani in ne kot na pijačo, ki odžeja – je nujno omeniti vsaj nekaj jedi, ki gredo z modro frankinjo nekako najbolj skupaj. Znani brežiški gostinec Jure Tomič iz Ošterije Debeluh jo priporoča k mesnim jedem na žaru, še najbolj pa k nekoliko bolj mastni svinjini krškopoljskega prašiča, ker zaradi nekoliko višjih vsebnosti kislin dobro dene želodcu in prebavi.

Nekateri drugi ponudniki pravijo, da je modra frankinja zelo primerna tudi za druženje s suhomesnatimi jedmi, tradicionalno domačo hrano in z divjačino, kjer naj bi se posebej dobro podala k divjačinskemu golažu, pašteti in srninim medaljončkom. Če v krožniku prevladujejo gomoljaste začimbe z oreščki, se prileže tudi vegetarijanski prehrani.

Do morebitnih novih ugotovitev glede vprašanj, h kateri hrani se modra frankinja najbolj poda in katere so še tiste njene vsebnosti, zaradi katerih je modro seči po njej, bodo v soboto popoldne poskušali priti na 3. festivalu modre frankinje na sevniškem gradu, kjer se bo ob zanimivem zabavnem programu mogoče podučiti tudi o posebnostih pridelave istoimenske trte in še marsičem drugem. V grajski vinoteki bosta na voljo ogled in pokušina nekaterih izmed 139 vzorcev modrih frankinj, ki so jih konec preteklega leta ocenjevali člani mednarodne komisije. V organizacijo festivala so vpreženi aktivisti sevniškega Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, Zveze vinogradnikov Dolenjske ter Regionalne razvojne agencije Posavje iz Krškega.