Od katastrofalnega potresa in posledično še bolj uničujočega cunamija na Japonskem pred dobrima dvema letoma so v tej državi sanirali večino posledic, očitno pa je jedrska elektrarna v Fukušimi zločesto opozorilo, da je človek, ko so na delu naravne sile, praviloma nemočen. Kljub vsem prizadevanjem in tudi žrtvam Japoncem tega poškodovanega jedrskega objekta ni uspelo spraviti pod nadzor in jim je pred kratkim nenadzorovano iz njega ušlo okoli 300 ton radioaktivne vode.
Novi prijem
Japonska vlada, ki se je na nedavnih parlamentarnih volitvah s premierjem Šinzom Abejem utrdila v sedlu, se zaveda, da se država brez jedrske energije prepušča na milost in nemilost tistim, ki so z naravnimi energenti mnogo bolje obdarovani. Kljub jedrski katastrofi, primerljivi s Černobilom izpred četrt stoletja, se je otresla takojšnjega pritiska protijedrskega lobija in napovedala ponoven zagon dela petdesetih tovrstnih elektrarn, od katerih jih je večino ustavila takoj po uničujočem cunamiju. Nove težave z nuklearko v Fukušimi postavljajo te Abejeve načrte pod vprašaj, zato ni nepričakovano, da se je japonska vlada odločila zadeve vzeti v svoje roke. Tako je včeraj sprejela odločitev, da program sanacije jedrske elektrarne v Fukušimi podpre s 47 milijardami jenov (okoli 360 milijonov evrov), s katerimi bodo onemogočili izlivanje radioaktivnih voda in izboljšali sistem za dekontaminacijo vode, ki jo uporabljajo za hlajenje poškodovanih reaktorjev. Posebej pa bode v oči načrt, da bodo uhajanje radioaktivne vode po novem preprečili z zamrzovanjem zemlje pod poškodovano nuklearko. Očitno gre za neki nov prijem, potem ko je japonska vlada obupala nad dejavnostjo upravljalca elektrarne, podjetjem Tepco, ki mu v skoraj dveh letih od katastrofe ni uspelo najti ustrezne rešitve za njeno sanacijo. Pri tem je svojo vlogo odigral tudi tako imenovani jedrski incident ob koncu prejšnjega meseca, ko so uhajanje radioaktivne vode označili s tretjo stopnjo jedrskih nesreč na sedemstopenjski mednarodni lestvici.
Ohlapna jedrska lestvica
Takrat je Tepco sporočil, da je iz vodnih rezervoarjev, ki hladijo poškodovane reaktorje, nenadzorovano ušla največja količina radioaktivne vode od nesreče marca 2011. Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) je ta informacije dodobra presenetila, saj se ji je zdelo, da se naenkrat pretirava s stopnjo nevarnosti, saj je bila ta višja kot kadar koli po nesreči v Fukušimi, vključno s tisto, ki so jo objavili neposredno po potresu in cunamiju. IAEA je zato isti dan po objavi uhajanja radioaktivne vode posvarila pred pretirano uporabo opozorilne lestvice v prihodnosti, saj bi to lahko zmedlo javnost. »Ena od možnih komunikacijskih strategij je ocenjevanje podobnih incidentov na enak način in da se pri tem razloži varnostne implikacije teh dogodkov,« je še priporočila agencija, direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar pa je v komentarju dogajanja za STA zagotovil, da puščanje radioaktivne vode iz rezervoarja v Fukušimi ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo ali preostanek sveta. »To je samo lokalnega pomena, nevarno je samo za okolico,« je takrat pojasnil Stritar. Kar zadeva opozorilo IAEA, se je Stritar strinjal, da je lestvica Ines precej zapletena. Najhujše nesreče se ocenijo z najvišjo oceno, kadar imajo res hude posledice za okolje. »Vendar lestvica da visoko oceno tudi, kadar so postopki ali dogajanja taki, da lahko vodijo v hude stvari,« je pojasnil in dodal, da bi na primer visoko oceno nevarnosti dobili tudi, če bi nekdo storil napako iz malomarnosti, čeprav do samega nevarnega jedrskega dogodka ne bi prišlo. Mednarodna lestvica jedrskih in radioloških dogodkov Ines se sicer v svetu uporablja kot orodje za skladno obveščanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Ti so razvrščeni na sedemstopenjski lestvici, pri čemer so stopnje od ena do tri poimenovane »nezgode«, stopnje od štiri do sedem pa »nesreče«. Resnost dogodka je na vsaki naslednji stopnji lestvice približno desetkrat večja.
Projekt japonske vlade z zamrzovanjem zemlje naj bi preprečil, da bi se kontaminirana voda zaradi hlajenja poškodovanih reaktorjev mešala s podtalnico. Proces hlajenja naj bi na dan proizvedel kar 400 ton radioaktivne vode, v nedavnem incidentu pa je je ušlo 300 ton, kar je bilo dovolj za objavo incidenta tretje stopnje po prej omenjeni lestvici. Eden od razlogov, da želi japonska vlada čim prej razrešiti vse dileme, ki spremljajo jedrsko nesrečo v Fukušimi, in njen vpliv na bližnjo in bolj oddaljeno okolico, pa je tudi japonska kandidatura za letne olimpijske igre 2020 v Tokiu. V tekmi z Istanbulom in Madridom jim radioaktivna okolica ne bo prinašala točk.
