»Glede rubeža stanovanj je treba poudariti, da se nam praviloma dogaja, da nismo edini upniki in da gre po navadi za večje zneske, ki pa so razdeljeni na več sklopov. Zato se lahko v javnosti ustvari vtis, da po nepotrebnem nekomu rubimo stanovanje zaradi nekaj sto evrov dolga. Praviloma so največje upnice banke, največkrat pa pride do zaznambe dolga v zemljiško knjigo, da bi ob morebitni prodaji tudi mi dobili naš dolg nazaj. Velikokrat se zgodi, da upniki, ki so zabredli v težave in dolgujejo nam in drugim, te skušajo rešiti s prodajo stanovanja in vračilom dolga,« je razložil direktor Jeko-Ina Ivan Hočevar.

Pred rubežem tako skušajo uporabiti vsa druga sredstva. »Največ je dolgov zaradi daljinskega ogrevanja, kjer so zneski, sploh pozimi, najvišji. Ob minimalni plači ali nizki pokojnini je razumljivo, da je težko plačati tudi do nekaj sto evrov stroškov za ogrevanje,« se zaveda Hočevar.

V zadnjih letih je Jeko-In sodeloval pri 21 primerih, ko so na nepremičnini izvedli izvršilno sredstvo. Po večini gre seveda za manjša stanovanja. Kot je poudarila vodja finančno-računovodske službe Brigita Leban, pa je veliko več primerov neplačnikov komunalnih storitev in ogrevanja pri najemnikih v občinskih neprofitnih ali socialnih stanovanjih ter stanovanjih Stanovanjskega sklada. »Tam se seveda ne moremo 'obesiti' na nepremičnino, zato so težave še mnogo večje. Ogromno ljudi dolguje celo po nekaj tisoč evrov. Mnogi se vselijo v stanovanje, plačujejo neprofitno najemnino in menijo, da ta vključuje tudi komunalne storitve, kar seveda ne more biti res,« je razložila Lebanova. Čeprav se na Jeko-Inu močno trudijo izterjati dolgove, se hkrati zavedajo, da če bi vsem velikim dolžnikom dolg izterjali naenkrat, bi prišlo do prave socialne bombe. Samo letos je namreč dolžnikov že več kot 400! Po drugi strani pa ti dolgovi močno bremenijo poslovanje komunalnega podjetja, hkrati pa je povsem nepošteno, da večina redno plačuje storitve komunalnega podjetja, nekateri pa pravzaprav nikoli.

V desetih letih se je nabralo za štiri milijone dolgov, 2,8 jim jih je uspelo izterjati, 1,2 milijona pa jih je ostalo zabeleženih kot terjatev. Lani je bilo dolga strank za 400 tisočakov, izterjali so polovico. »Tudi kolegi iz drugih komunalnih podjetij mi pravijo, da je zaradi vse slabšega socialnega stanja državljanov vse več dolžnikov pri plačevanju komunalnih storitev. A tako hudo kot pri nas ni nikjer, saj dolg naših uporabnikov predstavlja že osem do devet odstotkov naših prihodkov. To je velik delež, zaradi katerega smo pogosto na robu likvidnostnih težav,« je razložil direktor Ivan Hočevar, ki rešitev vidi v še bolj intenzivni izterjavi, po drugi strani pa tudi v upanju, da se bo izboljšalo socialno stanje Jesenic. Prav tako se bodo še bolj striktno držali zakonskega določila, da je za dolg najemnika odgovoren navsezadnje tudi lastnik stanovanja, ki potem lahko postane dolžnik komunalnega podjetja.

Ob vsem tem pa vseeno velja poudariti, da se najvišji zneski običajnih prebivalcev gibljejo v višini nekaj tisoč evrov, v povprečju pa seveda v višini nekaj sto evrov. Ob številnih gostincih in gradbenikih, ki dolgujejo največ, pa je daleč največji dolžnik javna ustanova, in sicer z več kot sto tisoč evri Splošna bolnišnica Jesenice.