Idejni oče Jesenskih serenad, ciklusa koncertov na različnih lokacijah po Sloveniji, je bil profesor Tomaž Lorenz, zadnjih petnajst let pa program oblikuje glasbenik in glasbeni menedžer Boris Rener. Ta zatrjuje, da bo enako kot v preteklosti tudi letošnji program zelo raznolik in zanimiv: »Zelo se veselim vsakega večera posebej. Slišali bomo vse od stare glasbe do pravkar nastalih skladb, od inštrumentov do vokalov, od eksotike do vsakdanjosti.«

Štirje zaokroženi sporedi

Odrske deske bodo tudi letos zasedli štirje glasbeni sestavi – vokalni sestav, komorni sestav, sestav z bolj prvobitno glasbo ter solist –, ki se bodo predstavili z vsebinsko zaokroženimi sporedi. Prvi koncert letošnjih Jesenskih serenad bo z naslovom Iz svetega v svet danes v Brestanici izvedla mešana pevska zasedba Ingenium Ensemble. Ta je po Renerjevih besedah »kljub mladosti uspela združiti najvišjo stopnjo profesionalnosti s sijajno inovativnostjo, njihove lastne priredbe pa so izjemne po svežini in dinamiki, ki jo izrazijo na odru«. Sestavljajo jo mladi prekaljeni pevci, ki se lotevajo poustvarjanja in ustvarjanja klasičnih in modernih stvaritev ter so od leta 2009, ko so začeli skupno ustvarjanje, večkrat stali na zmagovalni stopnički pevskih tekmovanj.

Jutri bo v Dolu svoj programski spored L'expression, qualité suprême! (Ekspresivnost, glavna vrlina!) na prvem od serije nastopov na serenadah predstavil Tomaž Sevšek, koncertni solist in komorni glasbenik. Posveča se glasbi za različne inštrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja, na serenadah pa bo igral na pozabljeno glasbilo, francoski mojstrski harmonij. »Večeri Tomaža Sevška na mojstrskem harmoniju bodo zagotovo postregli s še neslišanimi zmožnostmi tega dandanes redkega glasbila,« je napovedal Rener.

Simbioza glasbe in besede

Svoj program, naslovljen Confetti Musicali, bo na serenadah – najprej 9. septembra v Ljubljani – predstavila komorna skupina Hymnia, kvartet dveh kljunastih flavt, teorbe in čembala, »sestav, ki navdušuje s svežino in zagnanostjo ob vrhunskem obvladovanju skupne igre«, kot jo je opisal umetniški vodja projekta. Člani zasedbe so uspešni samostojno in tudi skupinsko – lani so za dosežke skupine Hymnia prejeli Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani –, njihov repertoar pa zajema tako staro glasbo iz obdobja renesanse in baroka kot tudi dela sodobnih avtorjev.

Tako uglasbene slovenske ljudske pesmi in dela priznanih slovenskih pesnikov kot tudi svoje avtorske pesmi pa bo na Jesenskih serenadah odpela moška vokalna skupina Same babe. Skupina, za katero Rener trdi, da je eno večjih odkritij zadnjih let, je od spomladi 2003 nastopala na vseh pomembnejših šansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji ter do sedaj izdala dva albuma, s programom Sami pesniki in same babe pa se bodo prvič predstavili 12. septembra v Ljubljani.

Vsak programski večer bo v okviru Jesenskih serenad predstavljen šestkrat, na vsaki koncertni lokaciji – poleg standardne v Ljubljani torej še v Medvodah z okolico, v Izoli, Dravogradu, Ajdovščini z okolico in letos prvič v Brestanici. Program bosta z besedo povezovala igralca Tina Uršič in Dejan Pevčević, ki bosta med posameznimi skladbami interpretirala izbrano poezijo in prozo, kar je po Renerjevih besedah neločljivi del koncepta Jesenskih serenad.