Marsikomu se zdi naša osamosvojitvena vojna že precej oddaljena, a to skoraj zagotovo ne velja za tiste, ki so v njej aktivno sodelovali. Spomin na nekatera dogajanja je znova obudil nekdanji policist Milan Klemenčič, ki je igral vidno vlogo v dogajanju leta 1991 na Gorenjskem. Pred kratkim je izšel drugi del zbornika Osamosvojitev na Gorenjskem 1989–1991, avtorja pa je zaradi zbornika že doletela prva zasebna tožba. Vsebina nekaterih poglavij in tudi objavljenih dokumentov je namreč povzročila hudo kri med pripadniki bivše Teritorialne obrambe (TO) in policije. Predvsem zato, ker je Klemenčič osvetlil tudi nekatere dogodke, ki do zdaj javnosti niso bili znani, mnogi pa še zdaj ocenjujejo, da je vseeno, če bi tako tudi ostalo.

Dogodke med osamosvojitveno vojno na Gorenjskem so kasneje sicer večkrat analizirali (smrt dveh novinarjev na Brniku, zasedba mejnega prehoda Jezersko), a nikoli se ni govorilo o popivanju in medsebojnem strelskem obračunavanju.

Fronta Pri Ankeletu

Gorenjcem so mnogi bolj ali manj prikrito očitali, da so se »premalo streljali«, kar je namignil tudi takratni obrambni minister Janez Janša. Zato je pozornost toliko bolj vzbudil dogodek, ki je opisan v omenjenem zborniku in sega že v čas po vojni za Slovenijo, v julij 1991. Anton Stritih je še z dvema pripadnikoma TO prišel oborožen v gostilno Pri Ankeletu v Podljubelj. Okoli 22.30 je bil tako prizadet zaradi očitkov enega od domačinov, da so predali mejni prehod Ljubelj, da je potegnil pištolo in izstrelil dva naboja! Streljanje mu je skušal preprečiti Janez Kavar (kasnejši pribočnik predsednika države, vojaški ataše v ZDA), a ga je Stritih zadel v nadlaket in povzročil prestrelno rano. Kavar je končal v kliničnem centru. Stritih je ustrelil še v zid, nato pa odložil orožje in prosil enega od navzočih pripadnikov TO, da mu ga izprazni.

»Ogorčen sem nad zbornikom in avtorjem Klemenčičem. Teritorialce prikazuje kot pijance, mnogi so zaradi tega prizadeti. Sam ne zanikam dogodka v gostilni po vojni, a nikdar nisem bil kazensko ovaden ali obsojen,« trdi Stritih, dolgoletni predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo v Tržiču. Izbor gradiva in obravnava sta zanj sporni početji neverodostojnega avtorja. »Vložil sem že zasebno tožbo, to je pa res preveč!« trdi Stritih, ki dodaja, da je škoda našo osamosvojitev prikazovati v taki luči.

Dejstva in sprava

Milan Klemenčič je bil med vojno na čelu posebne enote milice (PEM), udeležen v mnogih akcijah. Zdaj je postal pisec zgodovine, ki gre mnogim v nos. »Zapisal sem dejstva, objavil tudi dokumente, pričevanja, podatke. Ne gre za nobeno izkrivljanje dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo. Tako je pač bilo. Je pa res, da je nastalo neko nezadovoljstvo med dvema Milan organizacijama in zato se bo v kratkem zgodil sestanek med organizacijo Sever (večinoma policisti, udeleženimi v vojni za Slovenijo, op. a.) in Zvezo veteranov (teritorialci, op. a.), da bi se zadeve uredile,« je dejal Klemenčič, ki se zavzema za dosledno obravnavo dogodkov med osamosvojitveno vojno na Gorenjskem.

V zborniku ne manjka kritičnih stavkov na račun sodelovanja policije s TO na poveljniški in operativni ravni. Veliko pove že izjava poveljnika Koordinacijske skupine za Gorenjsko in načelnika takratne Uprave za notranje zadeve Kranj Ivana Hočevarja (kasneje je bil tudi direktor mestne uprave Kranj, Komunale Kranj in zdaj jeseniškega komunalnega podjetja), ki je za zbornik povedal: »Nerazumljivo se mi zdi, da TO ni niti v enem primeru poskusila preprečiti zasedbe mejnih prehodov. Po vojni pa si je TO vzela več zaslug, kot naj bi jim jih šlo.«

Ali bosta organizaciji policistov in teritorialcev po 22 letih zmogli skupno presojo dogodkov ali pa bo še naprej preštevanje pijanih in nesposobnih na eni in na drugi strani osamosvojitev na Gorenjskem metalo v čudno luč, bo pokazala zgodovina. Zagotovo pa je drugi del zbornika o osamosvojitvi že povzročil, da se bodo dogodki iz leta 1991 nadaljevali na sodišču.