Festival Sanje v Medani – dnevi knjige in vina, ki že od samega začetka nastaja v režiji Založbe Sanje in zaseda različne vasice v Goriških brdih, je po lanski nekoliko skromnejši ediciji zaradi pomanjkanja ekonomskih sredstev pa tudi podpore dela tamkajšnje lokalne skupnosti tokrat ponovno zažarel v večjem sijaju. Znova je namreč pod murvo na Gradnikovi domačiji pripeljal ugledna domača in eno tuje pisateljsko ime, ki pa ga je Slovenija že bolj ali manj posvojila. Udeležili smo se četrtkovega branja, na katerem so nastopili dobitnik že dveh nagrad kresnik Goran Vojnović, imetnica nagrade modra ptica Stanka Hrastelj ter raperski poet Darko Nikolovski, za glasbeno doživetje pa je z Besnimi pesmimi poskrbel legendarni kantavtor Jani Kovačič. »Ko sem premišljala o gostih pod murvo, sem si želela samoniklih, strastnih, odločnih peres in seveda tudi takšnih glasbenikov,« pojasni Tjaša Koprivec, programska vodja festivala in povezovalka večerov v Medani.
Počena guma in bralni »repete«
Četrtkov večer je potekal v podobnem, precej intimnem vzdušju, kot lanski dogodek v Medani. Dvorišče pred Gradnikovo domačijo je bilo sicer približno na tri četrt zasedeno, a še zdaleč ni bilo takšnega navala kot ob obisku že pokojnega Toneta Pavčka pred tremi leti in Milana Kučana pred dvema letoma. Čeprav sta Vojnović in Hrasteljeva prav gotovo eni izmed najbolj vročih pisateljskih imen ta hip pri nas, očitno večje množice v Medano pritegnejo ponarodela imena.
Kljub vsemu so gostje naleteli na hvaležno publiko. Jani Kovačič jo je že s festivalsko uverturo, snopičem pesmi in šal, pripravil do iskrenega smeha in glasnega prepevanja, ob zaključku nastopa pa ga del občinstva skorajda ni želel spustiti s prizorišča, saj je zahteval »še in še«. Nič manj simpatije ni požel Goran Vojnović, ki je na zahtevo posameznih poslušalcev moral ponuditi bralni »repete«, čeprav si je knjigo Jugoslavija, moja dežela, iz katere je postregel z nekaj odlomki, moral izposoditi kar pri gospodični iz občinstva. Toda pozornost večine prisotnih je na svojo stran dobil že ob začetnem pojasnilu, da je za njegovo zamudo kriva počena avtomobilska pnevmatika, zanimanje pa je še podžgal, ko je iz preteklosti privlekel anekdoto iz srednješolskih dni, ko je bil Jani Kovačič njegov profesor filozofije, Tjaša Koprivec pa njegova sošolka.
Koprivčeva, ki je Vojnovića opisala kot »ustoličevalca resnične proze, risarja, ki more luščiti iz zavesti in iz brezna človeškega, ter kolumnista z občutljivimi tipalkami«, pravzaprav z vprašanji ni kaj dosti drezala v pisateljevo literarno ustvarjanje, temveč se je v svojem značilnem poetičnem slogu pogosteje ustavljala ob življenjskih in družbeno-socialnih tematikah. Tako jo je denimo zanimalo, kaj vse se mora pripetiti, da se rodi upor, ter ali pisec zmore nirvanski mir v duši. Na slednje dvakratni kresnikovec odgovarja: »Pravzaprav najbolj čutim mir, ko pustim, da misli sestavljajo novo zgodbo, čeprav je z mirom, ko najdem neko dobro idejo, hitro konec.«
Drezanje v sredico
Tudi Stanki Hrastelj je povezovalka namenila nekaj za literarni večer precej nekonvencionalnih izhodišč, saj »so časi trdi in neizprosni, vzorci se krhajo, zato je treba drezati v sredico in dražiti na načine, da se bodo sprožala prava vprašanja in bodo odgovori kar najbolj iskreni«, svoj pristop pojasnjuje Koprivčeva. Tako je bila sogovornica primorana podati svoj pogled na človeka in človeško, razkriti, ali kdaj dvomi, ter razmisliti, koliko mora kulturni delavec upogibati hrbtenico, da ima na koncu dneva kaj dati v lonec. »V zadnjem pogovoru, ki sem ga imela z nekim znancem pesnikom, mi je povedal, da so mu ravno tisti dan izklopili elektriko, sama pa sem odvrnila, da sem dobila opomin, da mi jo bodo v roku enega tedna,« grenak primer poda literatka, ki se je v Medani predstavila s čisto svežimi, v javnosti drugič branimi pesmimi, ki bodo v kratkem zlepljene v zbirko, ter odsekom iz z modro ptico nagrajenega romana Igranje.
Z zadnjo dozo poezije tega večera (če odštejemo Kovačičeva prav tako pogosto poetična besedila) pa je prostor pod murvo napolnil raperski poet Darko Nikolovski, ki za glavni temeljni problem slovenstva označuje nizko samozavest, slovenski jezik pa je po njegovem treba najpoprej ljubiti. Tokrat se je odločil za zanj nekoliko nekonvencionalen nastop, saj za interpretacijo svojih pesmi ni uporabil raperske intonacije, temveč ga je spremljala mehka kitarska improvizacija Janija Kovačiča. Sprehodil se je vse od družbeno-kritičnih in politično obarvanih rim pa do ljubezenske poezije. Tako je denimo odmevalo: »Mogoče mi ni usojeno, da kot poet spreminjam svet, zato iščem način, kako to počet« ali »Tako kot slikar ne more vsega narisat, tako poet ne more vsega opisat«.
V iskanju novega človeka
Podobno kot že lanska je tudi letošnja edicija Sanj v Medani v podtonu posvečena Srečku Kosovelu. Tako so že po festivalskem prizorišču razpršeni njegovi citati, denimo: »Na kulturi mora sloneti naša politika, ne pa obratno.« »Kosovel je tako pomemben za nas, ker je globoko umeval, ker je stavil na resnico in lepoto, ker je zmogel, četudi je preminil tako mlad, neznosno težo sveta, maloupnosti, bolečine, ob tem, da je sam videl dlje in globlje. Zato, ker je pesnik vsemirja, ki govori v imenu mnogih, ker govori za ta trenutek, ker govori pravzaprav skozi večnost,« potiskanje v ospredje vizionarskega poeta pojasni programska vodja, ob tem pa doda, da so tokratne Sanje v Medani v znamenju iskanja novega človeka.
Sicer pa so v petek festivalsko prizorišče zasedli še avstralski pesnik, pisatelj, prevajalec in fotograf David Brooks, ki pa že nekaj časa domuje v slovenski Istri, književnik Dušan Šarotar, raper Trkaj, vokalistka in harfistka Zvezdana Novaković ter zasedba HISTeRIA Džem KonceRtrat na čelu z lutkarskim ustvarjalcem in glasbenikom Matijo Solcetom. Nocoj pa se pod murvo obeta še sklepno dejanje četrte festivalske izvedbe, ekskluzivni pesniško-glasbeni performans Dôber vêčer, sosedovi vsestranske umetnice Svetlane Makarovič ob boku s štirimi solisti Madžarskega nacionalnega ciganskega orkestra Sánta. Projekt obuja slovensko kulturno dediščino in odpira vrata svetu tradicionalne ciganske glasbe.
