Med najbolj iskanimi kadri ostajajo kuharji in natakarji, vse več zaposlitev pa bo v prihodnje tudi sicer v storitvenem sektorju, torej tudi v turizmu, za katerega mnogi strokovnjaki že več let trdijo, da bi ga država morala postaviti med razvojno prednostna področja. In ker tudi slovenska družba močno čuti stalnico nenehnih sprememb, vse hitrejšega razvoja in vpliv globalne konkurence, se tudi storitvene dejavnosti, ki so v turizmu izjemno raznolike, ves čas razvijajo, nadgrajujejo, izboljšujejo, s tem pa tudi zaposleni in njihovi poklici. Vse bolj jasno namreč postaja, da si posameznik, ki je dovolj izobražen, a tudi kreativen in drzen, poklic lahko oblikuje sam.

»V vseh nas se skrivajo inovativnost, prodornost in ambicioznost, ključno je, ali jih lahko nekdo ali nekaj v nas prebudi, da jih dejansko začnemo uporabljati. Naše izobraževanje in radovednost pa se ne smeta končati s spričevalom ali diplomo,« med drugim poudarja dr. Dejan Križaj, raziskovalec in višji predavatelj na Turistici Univerze na Primorskem. Raziskuje specifike turistične inovativnosti in njenega spodbujanja in je koordinator razpisov za ustvarjalne in inovativne predloge in dosežke, Snovalec in Sejalec, ter idejni vodja projekta Banka turističnih priložnosti Slovenije.

Ob neke vrste klasičnih, bolj poznanih poklicih, kot so gastronomsko-turistični tehnik, receptor, turistični informator, prodajalec turističnih storitev, turistični animator, turistični vodnik, drugo gostinsko in strežno osebje, jih vse več nastaja na področju velnesa, ki postaja nepogrešljivi del turistične ponudbe in drugih oblik preživljanja prostega časa, kot na primer ekovodnik.

»Spodbujanje ekološke zavesti zahteva spremembe prav na vseh področjih človeškega delovanja, zato je k vsakemu poklicu in tudi sicer treba dodati predpono eko, ker to od nas zahteva duh časa, v katerem živimo,« meni Križaj. Sicer pa, kot poudarja, podjetja iščejo predvsem kadre, ki imajo čim več izkušenj, ki so se pripravljeni učiti, če izkušenj še nimajo, da delo opravljajo zanesljivo in predano, saj s tako ekipo lahko premagajo vsako težavo.

»Priložnosti za nove kreativne poklice v turizmu ustvarjajo tisti, ki bodo te nove poklice z lastno radovednostjo in odprtostjo za spoznavanje različnih povezljivih področij sami soustvarjali. Ne gre za to, da moramo izumljati povsem nove poklice, potrebno je le, da obstoječe poklice v kreativnem timu vsake turistične organizacije vedno znova nadgrajujemo in dopolnjujemo s tem, kar ponuja nebrzdan razvoj na vseh področjih in uvaja neumorna konkurenca po vsem svetu,« poudarja Križaj.

Zavod RS za zaposlovanje sicer zaradi spremenjene zakonodaje, ki je začela veljati 12. aprila, dobiva podatke o prostih delovnih mestih samo še iz javnega sektorja in podjetij v večinski lasti države, natančnih podatkov o potrebah po kadrih v turizmu nima. V zavodovi evidenci je trenutno nekaj več kot 100 aktualnih prostih mest, najbolj pa potrebujejo referente v turističnih in potovalnih agencijah, strokovnjake za razvoj in prodajo turističnih produktov, organizatorje prireditev in dogodkov ter animatorje.

Križaj bo o rezultatih kreativnosti v turizmu govoril tudi na bližajoči se mednarodni konferenci, na kateri bo med drugim predstavil dva povezovalna dogodka projekta T-lab (slovensko-italijanska nadgradnja Banke turističnih priložnosti), s katerima so uspeli prebuditi po več kot sto posameznikov, ki želijo ustvariti kaj novega v turizmu ali pa želijo pri uresničevanju pomagati s svojimi izkušnjami in znanjem. »Zame je to najboljši možen dokaz, da si želimo sprememb in izboljšav ter da obstaja potencial za nove slovenske turistične storitve in poklice,« poudarja Križaj.