Ženejo nas enake stvari, ki so nas pognale. Razbijanje poletnega mrtvila, ki je sicer manjše, odkar je tudi občina začela svoj festival. Želja, v Postojno pripeljati kakovostne kulturne vsebine, ki jih primanjkuje. Ženejo nas volja, energija ter dovolj mladih in zagnanih sodelavcev.
Kljub zmanjšanju sredstev za Zmaj ne velja »za malo denarja malo muzike«.Sprijaznili smo se s trendom padanja sofinancerskih sredstev, a skušamo vseeno ohranjati kakovost, saj je prav ta pri festivalu ključnega pomena. Zato smo ga raje krajšali in trenutno pristali na dveh tednih. Naš proračun je le še tretjina tistega, kar je bil v dobrih časih.
Je zaradi odsotnosti večje podpore tudi Zmaj pokazatelj, da v Postojni dobre zgodbe, kljub potencialu, ne zaživijo, kot bi lahko, ker samo z navdušenostjo prostovoljcev to pač ni mogoče?Težava je, da smo vsako leto odvisni od podobnih virov, ki so izredno nestabilni, in nikoli ne vemo, kdaj bo kakšen usahnil. Tako dolgoročno ni mogoče delati. Je pa Zmaj še vedno širša zgodba, ki presega občinske meje. Ko bo samo še lokalna, bo verjetno čas, da odnehamo. Kritična masa je v našem okolju pač takšna, kot je.
Premajhna?Navezal se bom na letošnji festival. Včasih se organizatorji počutimo res neumno, ker je obisk kljub dobremu programu veliko preveč odvisen od temperature in hitrosti vetra. To malce ubija voljo, moram priznati, a se k sreči potem zaradi drugih razlogov povrne.
Se v Postojni preslabo vzgaja občinstvo?Da. Z dejavnostmi nekaterih ustanov se razvija bolj ljudsko kulturo. Mogoče je prav s tem povezana (ne)pripravljenost ljudi za obisk drugačne prireditve tudi, kadar je hladnejše vreme.
Se preveč zapostavlja urbano kulturo?Kulturna ponudba v Postojni obstaja, ni pa dovolj raznolika, da bi zadovoljila potrebe večjega dela občanov. Kulturni dom, denimo, bi po dobrih zgledih iz soseščine zato lahko v prihodnosti programsko razširil ponudbo in jo manj »narodnozabavno« obarval. Gledališkemu bi se lahko pridružila tudi otroški in glasbeni abonma. Naša občina bi morala ob infrastrukturnih projektih začeti razmišljati tudi o »mehkih« vsebinah in o večjem sofinanciranju dejavnosti, po katerih sicer ne ostane zgrajen noben zid, ostaneta pa zadovoljstvo in izpolnjenost ljudi.
Je v zadnjem obdobju dajala preveč poudarka na zunanjo podobo, zanemarila pa vsebino?Da, se odločno strinjam. Ni srečnejši tisti prebivalec, ki se lahko obrača v več krožiščih in izkorišča akcije v več trgovskih središčih, temveč tisti, ki v svojem prostem času lahko počne še kaj drugega, kot gleda televizijo in poseda po kavarnah.
Župan Jernej Verbič ob skoraj nobeni priložnosti ne pozabi omeniti, da je Postojna letos prejela priznanje zlati kamen za razvojno najprodornejšo občino v Sloveniji. S čim od doseženega ste zadovoljni?Če se omejim samo na mesto, smo lahko razmeroma zadovoljni z okolico, cestami, križišči, urejenostjo prometa. Postojna je danes bistveno bolj urejena, kot je bila pred desetimi leti. Manjkajo pa, kot rečeno, vsebine, zato je skrajni čas, da se začnemo več ukvarjati s tem, kako bo življenje kakovostnejše tudi na duhovni, ne samo materialni ravni.
Razprava o strategiji je bila po mnenju nekaterih preozka.V Postojni razprava ne obstaja. Pa tudi strategija na tem področju po mojem mnenju ne obstaja. Sicer pa nič ne pomagajo strateški svet, ki se srečajo enkrat, po možnosti pred volitvami, in strategije, ki niso nikoli končane. Potrebno bi bilo več komunikacije in sodelovanja med prebivalci, občino, društvi, gospodarstvom. Tendence v tej smeri so bile, a so zamrle. Odločitve se sprejemajo preveč enostransko.
Je kritična javnost premalo motivirana ali ne pride v ospredje?Kritično javnost vodilni sprejemajo kot zgolj kritično, ne pa kot dobronamerno kritično. Zato se je tudi naveličala poskušati. Veliko kritik je bilo v preteklosti usmerjenih v pravo smer. Treba bi jim bilo prisluhniti. Če se jih zatre, ljudje otopijo. Tudi mene včasih prime, da bi odnehal…
Vendar ne odnehate…Čeprav se kdaj vprašam, kdo je večji tepec, jaz, ki ne odneham, ali tisti, ki odnehajo… Mislim, da je čas za neko novo paradigmo, prek katere se bo stanje v družbi spremenilo. Občinska uprava, ki zagotovo ni tako slaba, bi morala začeti odpirati ušesa in sprejemati določitve v sodelovanju s čim več občani. Ni prepozno. Če se bo tako stanje nadaljevalo, se bo apatija, tudi v kontekstu splošne krize, nadaljevala do totalne depresije ali pa bo počilo. No, če do zdaj še ni, verjetno ne bo nikdar.
Je Postojna spalno naselje?Ne samo, je pa predvsem spalno naselje. Pa tudi Postojnčani preveč radi spimo. Prehitro se zadovoljimo z ravnijo kakovosti storitev, ki nam jih ponujajo. Brez pitne vode smo bili en mesec in smo to požrli. V mestu imamo internet, ki dela, kot dela, in smo tiho. Smo solastniki družbe Postojnska jama in smo zadovoljni.
Bi morala občina po vaši oceni prodati svoj delež v Postojnski jami?Da. Seveda na način, da ne bo odškodovana.
Zakaj?Ker je javni interes zadovoljen s koncesijsko pogodbo, prek katere občina prejema koncesijo. Skozi solastništvo nismo dosegli nič v smislu želenega zagotavljanja širšega razvoja turizma.
Kako torej to doseči, če dogovori solastnikov, občine in družbe Batagel & Co. niso ravno uspešni? Kljub potencialu, ki ga prinaša prek pol milijona turistov, namreč Postojna kar ne more in ne more narediti dobre turistične zgodbe.Z združevanjem vseh ponudnikov, ki bi se z večinskim lastnikom pogovarjali kot enakopraven sogovornik z dobrim namenom ustvariti partnerstvo. Sicer pa mislim, da je tudi obstoječa prometna ureditev pripomogla k umiranju mesta kot turističnega mesta. Če turiste spelješ mimo mesta, je logično, da v mesto ne pridejo. Če pri jami o drugih ponudnikih ne dobijo informacij, pa sploh.
