Vzrok za negotovost vlagateljev je v zadnjem tednu vse bolj napeto dogajanje v Siriji. Po prvih novicah o možnih žrtvah kemičnega orožja so se hitro odzvale ZDA in nekaj vplivnejših evropskih držav in napovedale možen vojaški poseg v Siriji. Delniški trgi so relativno hitro podlegli prodajnim pritiskom, na drugi strani pa so se vlagatelji začeli seliti v nekoliko varnejše naložbe v obliki žlahtnih kovin. Morebiten vojaški poseg bi za nekaj časa močno omejil nemoteno dobavo nafte iz regije, zato je zadnji teden opazno rasla cena nafte. Večji premiki so se na trgih dogajali zgolj ob objavah izjav vidnejših političnih predstavnikov držav, ki naj bi sodelovale v vojaškem posegu, med njimi ZDA, Francija in Velika Britanija. Trgi so na drugi strani praktično ignorirali vse ekonomske objave, ki smo jih spremljali pretekli teden. Med temi velja omeniti nespremenjeno nemško brezposelnost, ki ostaja 6,8-odstotna, dvig indeksa nemške gospodarske klime, ki ga meri inštitut Ifo, in dvig preliminarne ocene rasti gospodarske proizvodnje v Evropi (flash PMI), ki se je dvignila na 26-mesečni vrh pri vrednosti 51,3. Ekspanzija je bila po preliminarnih podatkih opazna tudi v storitvenem sektorju, kot običajno pa je za dobre rezultate znova poskrbel nemški gospodarski stroj.
Konflikt v Siriji potisnil trge nižje
Evropski delniški trgi so v zadnjih dveh tednih nekoliko izgubili tla pod nogami. Osrednji evropski delniški indeks FTSE Eurotop100 je pridelal 1,6-odstotno izgubo in trgovanje zaključil pri 2454 indeksnih točkah. Izgube so beležili praktično vsi lokalni evropski indeksi. Nemški DAX30 je izgubil 2,2 odstotka vrednosti in padel pod vrednost 8200 indeksnih točk. Še nekoliko slabše se je odrezal francoski CAC40, ki se je znižal za 2,6 odstotka in trgovanje končal pod psihološko mejo 4000 točk. Izgube so beležili tudi na Otoku. Londonski osrednji indeks je beležil 1,6-odstotni minus in teden zaključil pri 6483 indeksnih točkah. V enakem obdobju se je za 2,8 odstotka zvišala cena zlata. Za unčo je bilo treba konec tedna odšteti slabih 1400 dolarjev. Zlatu je sledilo srebro s 3,4-odstotnim skokom, kar je bilo dovolj za dvig cene na 23,7 dolarja za unčo. Zadnji teden je bila v ospredju dogajanja nafta. Cena zahodnoteksaške nafte je v zadnjih štirinajstih dneh sicer ostala nespremenjena in se giblje pri slabih 108 ameriških dolarjih za 159-litrski sodček, vendar smo v vmesnem času zabeležili precej širok razpon cen, vse od 104 pa do 112 dolarjev po sodčku.
Andraž Antonič, Alta Invest
