»Nismo tu, da bi premlevali velika (mednarodna) vprašanja, to lahko počnemo kjerkoli. Šlo je za korektno in pravilno odločitev, vznesenost, optimizem in upanje, ki so prežemali naše srečanje, pa so ga naredili še posebej vrednega,« je Rifaj ocenil delo 1200 delegatov v s preostalim Zimbabvejem neprimerljivim Victoria Fallsom, ki je srečanje organiziral v sogostiteljstvu z zambijskim Livingstonom na sosednjem bregu Zambezija. Da se je to lahko zgodilo, pa gre nedvomno »zahvala« tudi dejstvu, da glavne kritičarke Mugabejevega režima – Velika Britanija, Kanada, Avstralija in ZDA – niso članice UNWTO in so zato lahko le od daleč pospremile srečanje kot druženje držav s slabo turistično ponudbo ter pomanjkljivo okoljsko zavestjo in veliko politično nestabilnostjo. Gostitelji srečanja iz Harareja pa so jim odgovorili s sloganom »Zimbabve, dežela čudes«, potem ko so jim tamkajšnje nekrščanske verske skupine preprečile uporabo sprva s tujimi svetovalci skovanega zlajnanega mota »Zimbabve, afriški raj«.

Če ni šel skozi raj, pa je za čudež poskrbel tako rekoč Mugabe sam. Delegate UNWTO je v Victoria Fallsu pričakala množica afriških živali, od poskočnih antilop do visokoraslih žiraf. Iz več kot 600 kilometrov oddaljenega zaščitenega območja Save Valley so pripeljali 151 gnujev, 100 impal, 60 zeber, 25 orjaških kozobikov in 10 žiraf. Delegati so bili tako navdušeni, da so Zimbabveju nemudoma zaupali dvoletno vodenje njihove komisije za Afriko.