Sideways iz leta 2004 je brez dvoma največji vinski film vseh časov. Paul Giamatti je Miles, Thomas Haden Church je Jack, ki se kani pred poroko še malce pozabavati na kalifornijskih vinskih gričkih. Miles je neuspešen pisatelj in učitelj angleščine. Jack je za odtenek bolj uspešen televizijski igralec. V vinskih kleteh pokušata kalifornijska vina in kakopak srečata dve lokalni dekleti, ki delata z vinom. Ljubezenski zgodbi sta malce komplicirani, vinska pa je čista kot vino. Giamatti in Haden Church testirata na desetine vin in tako postaneta živa reklama za sicer pri nas premalo poznana ameriška vina. Film režiserja in scenarista Alexandra Payna, po romanu Rexa Picketta, je bil presenečenje leta, dobil je oskarja za scenarij in dva zlata globusa. Vložili so okoli 16 milijonov dolarjev, zaslužili pa več kot 100 milijonov. Vplivi na prodajo vina so bili neverjetni. Giamatti, ki v filmu pije modri pinot in kritizira merlot, je dosegel, da se je prodaja modrega pinota tisto leta v ZDA dvignila za 16 odstotkov, prodaja merlota pa je padla za dva odstotka.
Bottle Shock je ameriški film iz leta 2008 – izraz bottle shock pomeni začasno spremembo barve vina v steklenici. A v filmu ne gre za to. Zgodba spremlja Stevena Spurrierja (Alan Rickman), angleškega someljeja, živečega v Parizu, ki leta 1976 organizira skrito ocenjevanje oziroma primerjanje francoskih in ameriških vin, znano pod imenom Judgment of Paris. Na ocenjevanju so do takrat malo znana in poceni ameriška vina premagala in ponižala draga francoska vina. V film so vložili zgolj 4 milijone dolarjev in samo približno povrnili stroške.
The Secret of Santa Vittoria je film Stanleyja Kramerja iz leta 1969. Ja, gre za režiserja, ki je tik pred tem posnel Ugani, kdo pride na večerjo, Žeti veter in Nürnberški proces. V našem primeru gre za vojni film, v katerem prebivalci male italijanske vasice skrijejo milijon litrov vina pred nemškimi okupatorji. Župana vasi, v času takoj po kapitulaciji Mussolinijevega režima, igra Anthony Quinn, njegovo ženo Anna Magnani, šefa Nemcev, ki na koncu dobijo zgolj nekaj steklenic, pa Hardy Kruger. Film ni bil velika uspešnica.
Kadar Ridley Scott ne snema spektaklov, se ukvarja s svojim vinogradom v Provansi. In verjetno je bil ravno to razlog za film Good Year (2006), po knjigi Petra Mayla iz leta 1991A Year in Provence. Max Skinner (Russell Crowe) je moderen in brezobziren angleški poslovnež, ki po stricu podeduje posestvo in vinograde v Provansi, kjer je živel kot otrok. Najprej razmišlja, da bi vse skupaj drago prodal in zaslužil, potem pa se po kopici zgod in nezgod odloči, da bo ostal in obdržal vinograde v delu Francije, ki sicer nima takšnega vinskega slovesa kot Burgundija ali Bordeaux.
A Walk in the Clouds je ameriški film iz leta 1996, ki govori o vojaku Paulu Suttonu (Keanu Reeves), ki se leta 1945 vrne iz vojne in ugotovi, da ne mara svojega prejšnjega dela, prodajanja čokoladnih bombonov, niti svoje žene. Spoprijatelji se z nosečo Victorio Aragon (Aitana Sánchez-Gijón) in se ji ponudi, da bo igral vlogo njenega moža pri njenih konservativnih starših, ki so lastniki velikih vinogradov v Napa Valley. Glavni del zgodbe se odvija ravno v času trgatve pri Victorijinem očetu, vinskem veleposestniku, ki ga igra Anthony Quinn.
V romantični komediji French Kiss sta Kate (Meg Ryan) in Charlie (Timothy Hutton) tik pred poroko, a si vsak najdeta svojo romanco. Zgodba filma se ukvarja s Kate, ki se na poti v Francijo zaplete v afero z Lucom (Kevin Kline). Najprej se zdi, da je Luc zgolj mali tat, potem pa se izkaže, da je iz vinogradniške družine, in po kupu neverjetnih peripetij Luc in Kate končata v prelepem novem, težko pričakovanem vinogradu. Kritike so bile slabe, zaslužek pa kar velik – 55 milijonov dolarjev.
This Earth is Mine je drama Henryja Kinga iz leta 1959, o ameriški vinski dinastiji Rambeau, ki skuša preživeti v času dvanajstletne prohibicije, tudi z ilegalnimi posli, če je treba, trgujejo tudi z čikaško mafijo. Film po romanu Alice Tisdale Hobart je bil posnet kar v štirinajstih različnih vinogradih v kalifornijski Napa Valley. V ospredju je zgodba ženske (Jean Simmons), ki je prišla iz daljne Anglije, da bi se poročila z lastnikom enega od vinskih posestev, a ji hoče bratranec John Rambeau (Rock Hudson) to preprečiti.
Leta 1992 je angleški režiser Peter Yates posnel film o steklenici vina, ki so jo napolnili leta 1811, ko so lahko na Zemlji kar 260 dni s prostim očesom opazovali Veliki komet. Nebesni pojav je imel velik vpliv na umetnost in bojda je bila tistega leta sijajna vinska letina. Na žalost so romantično komedijo Leto kometa kritiki povsem sesuli. Oliver Plexico in Margaret Harwood (Timothy Daly in Penelope Ann Miller) poskušata dragoceno steklenico vina, leta 1811 polnjeno za Napoleona, pripeljati na dražbo. Porabili so 12 milijonov, zaslužili samo dva.
Eden najboljših poznavalcev vina je tajni agent James Bond, ki v vsakem od svojih filmov spije kak požirek žlahtne kapljice. Že od prvega filma naprej, od leta 1962, ko so začeli snemati filme po zgodbah Iana Fleminga. Recimo: ko hoče Bond za orožje uporabiti steklenico dom perignona iz leta 1955, ga Dr. No opomni, da je škoda tako dobrega šampanjca, Bond pa mu odvrne, da ima on raje dom perignon letnik 1953. Strokovnjaki namigujejo, da gre za cinizem, saj je bila to tudi najljubša pijača Marilyn Monroe. Mimogrede, od leta 1973 se v filmih o Bondu pojavlja šampanjec bollinger.
Dr. Hannibal Lecter je sicer psihopatski morilec, ki ga ni dobro videti, kaj šele srečati, po drugi strani pa je sijajen kuhar in dober poznavalec hrane, kar se pokaže v vseh filmih, ki spremljajo njegove dogodivščine. V filmu z originalnim naslovom The Silence of the Lambs (Jonathan Demme, 1991) v pogovoru z zvezno preiskovalko (Jodie Foster) grozeče razlaga, da je pred časom pojedel človeška jetra z bobom in čez spil kozarec chiantija. Jasno, gre za znano toskansko rdeče vino, ki se najbolje poda k jedem iz rdečega mesa.