Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir skuša pred septembrsko skupščino, na kateri bodo lastniki odločali o gradnji 57 milijonov evrov vrednega potniškega terminala, na svojo stran pridobiti predstavnike države. O smiselnosti projekta, ki mu močno nasprotujejo mali delničarji, zaradi načrtovane privatizacije družbe pa ima velike pomisleke glede naložbe tudi Slovenska odškodninska družba (Sod), bo danes potekal sestanek na najvišji ravni. Poleg ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela naj bi se sestanka udeležil tudi minister za finance Uroš Čufer. Čeprav je dal Sod, ki upravlja državni delež v Aerodromu, jasen znak, da ima pred gradnjo novega terminala prednost privatizacija, poskuša uprava Aerodroma za svoj projekt na vsak način pridobiti politično podporo. A politika se je jasnega stališča doslej otepala, saj očitno nihče ne želi tvegati ponovitve zgodbe z megalomansko naložbo v moskovski logistični center Čehov, ki je prej uspešno Intereuropo pripeljal na rob propada.
Sod bi dal prednost privatizaciji
Stališča različnih predstavnikov države oziroma vlade do gradnje novega potniškega terminala so dejansko precej zmedena. Medtem ko je vlada Aerodrom na eni strani uvrstila na seznam petnajstih podjetij za prodajo, je Omerzelovo ministrstvo na drugi strani gradnjo terminala uvrstilo v program dela vlade za obdobje 2013–2014. A prav načrtovana privatizacija postavlja pod vprašaj smiselnost gradnje nove infrastrukture, skupno vredne več kot 100 milijonov evrov, na ljubljanskem letališču, ki mu promet upada in je lani imelo najnižje število potnikov po letu 2004.
Kupca za Aerodrom Ljubljana bo iskal Sod, kjer si želijo, da bi Aerodrom k sodelovanju pri naložbi vsaj pritegnil zasebnega vlagatelja, a Skobir se partnerja pri gradnji očitno otepa. Na zahtevo Soda bodo delničarji Aerodroma na skupščini odločali tudi o skrbnem pregledu družbe, ki bo podlaga za pogovore s kupci. Stališče Soda naj bi po navedbah naših virov podpirala tudi predsednica vlade Alenke Bratušek.
Ali bo na današnjem sestanku, ki naj bi se ga poleg Skobirja udeležila tudi predsednik nadzornega sveta Milan Perović (ta se doslej javno ni želel opredeliti do naložbe) in uprava Soda, sprejeta končna odločitev vlade glede naložbe, ni znano, ima pa Skobirjev načrt po naših informacijah podporo državnega sekretarja na Omerzelovem ministrstvu Bojana Babiča. Omerzelovo stališče za zdaj ni znano.
Skobir poudarja nujnost naložbe, češ da bodo v nasprotnem primeru izgubljena evropska sredstva, a ta ne bi ogrozila le privatizacije, temveč tudi finančno stabilnost družbe. Skobir se je v gradivu za skupščino sicer »pohvalil«, da mu je skupne naložbe do konca leta 2017 uspelo oklestiti za 37 milijonov evrov, na 77 milijonov evrov, a dejansko je del naložb preprosto preložil.
Celotni projekt temelji na predpostavkah, da se bo število prepeljanih potnikov na letališču v prihodnjih dveh desetletjih letno povečevalo za 3,5 odstotka, čeprav se je v zadnjih štirih letih znižalo za četrtino. V prvi polovici letošnjega leta se je število prepeljanih potnikov res zvišalo za sedem odstotkov, a upoštevani so tudi potniki Iran Aira, ki pa na sam terminal sploh niso stopili. Iranski prevoznik je namreč na letališču opravljal le tehnične pristanke, saj zaradi embarga trenutno ne more točiti goriva na svojih primarnih letališčih v EU.
Iz projekcij poslovanja je še razvidno, da bi nov terminal privedel do znižanja vrednosti podjetja in padca dobičkonosnosti, stroškovna učinkovitost pa bi se še poslabšala. Že manjše odstopanje od načrtov bi družbo pognalo v izgubo. Po letu 2015, ko naj bi bil nov terminal zgrajen, bi se prihodki na potnika začeli zniževati, stroški pa bi se povečali. Dobiček iz poslovanja na prepeljanega potnika bi se do leta 2020 znižal s trenutnih 4,4 evra na manj kot dva evra. Uprava je pri zastavi načrtov sicer prišla navzkriž sama s seboj. Na eni strani namreč cilja na povečan promet nizkocenovnih prevoznikov, pri katerih je ključnega pomena cena, na drugi strani pa temeljijo njihovi načrti na trenutnih tarifah. Brez znižanja letaliških taks, ki so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, pa bo Aerodrom tudi z novim terminalom težko konkuriral okoliškim letališčem.
Strategi svarijo
Tveganj se zavedajo tudi potencialni strateški partnerji, ki so že izrazili interes za nakup Aerodroma Ljubljane. Državi naj bi dali jasno vedeti, da jih v primeru nadaljevanja naložbe nakup ne zanima, saj naložbo ocenjujejo kot preveč tvegano. Tudi mali delničarji že dlje časa opozarjajo, da bi nadaljevanje naložbe ogrozilo privatizacijo Aerodroma Ljubljana in tudi znižalo vrednost kupnine.
Ali bodo na skupščini o naložbi odločali mali delničarji, ali država, za zdaj še ni mogoče napovedati. Zaradi kršitve zakona o prevzemih država trenutno sicer nima glasovalnih pravic, Agencija za trg vrednostnih papirjev pa prošnji Soda, da ji glasovanje dovoli, še ni ugodila.
