Naslednji dan zjutraj je natakar Al Alavi, sicer doktor političnih znanosti, ki je pred leti pobegnil iz Iraka, v sobo za paniko prinesel kavo. Vsi so imeli oči kot angora zajčki in so buljili v strop, papir s tremi ugotovitvami, ki bi ga morali izpolniti z bližnjevzhodnim mreženjem, pa je bil še vedno prazen. Bežno je pogledal nanj, takoj ugotovil zagato strokovnjakov za nacionalno varnost in ponudil pomoč. »Gospodje, rešitev enigme je sila enostavna. Pred dnevi jo je v pismu bralcev Financial Timesu ponudil moj bratranec Al Sabah. Glasi pa se takole: 'Al Asad je proti Muslimanski bratovščini. Muslimanska bratovščina je proti Obami in egiptovskemu generalu Al Sisiju. Toda zalivske države so za Al Sisija, kar pomeni, da so proti Muslimanski bratovščini. Iran podpira Hamas, toda Hamas podpira Muslimansko bratovščino, kar pomeni, da je proti Obami. Po drugi strani Hezbolah podpira Hamas, a hkrati tudi Al Asadov sirski režim, ki mu Hamas nasprotuje, kar pomeni, da Hezbolah podpira in nasprotuje Obami, pa tudi podpira in nasprotuje zalivskim državam. Slednje so sovražne do Izraela, ki ga podpira Obama, potemtakem so sovražne tudi do Obame, čeprav oboji podpirajo egiptovskega generala Al Sisija!' Zdaj vidite, kdo je čigav prijatelj in kdo sovražnik,« je dejal natakar politolog Al Alavi.

Strokovnjaki za nacionalno varnost so njegovo razlago z ihto vpisovali v trikotnik na listu, a na koncu so še vedno bolščali vanj in v listek kot Janša, ko ga je sodišče razglasilo za krivega v osemkolesni zgodbi.

»Vem, videti je komplicirano, zato naj vam še malo razložim,« je bil potrpežljiv Al Alavi. »Iran podpira Hezbolah, ta podpira Al Asada, torej je Al Asad prijatelj Teherana, hkrati pa je njegov sovražnik, kajti sirske upornike podpira Al Kaida, njo pa podpira Iran, kar pomeni, da je Iran proti Obami in hkrati za Obamo. Če dodamo, da Turčija z zalivskimi državami nasprotuje Al Asadu, podpira pa Muslimansko bratovščino proti generalu Al Sisiju, ki ga zagovarjajo zalivske države, potem je jasno, da so prijatelji generala Al Sisija turški sovražniki in iranski prijatelji oziroma da je Obama, ko gre za Al Asada, turški prijatelj, ko gre za Al Sisija, pa turški sovražnik. Vsi skupaj razen Obame so sovražniki Izraela, ki pa je ameriški prijatelj, zato so ZDA vsem na Bližnjem vzhodu sovražnik. Jasno?«

Po minuti molka je navzočim čez obraz šinil nasmeh razsvetljenja, sledila so navdušenje, objemanje, odpiranje penine in treskanje po hrbtih. Vodja je nemudoma adjutantu ukazal, naj sporoči v OZN in prestolnice zahodnih velesil, da je enigma rešena, da naj kar pozabijo na bojne strupe kot izgovor za bombardiranje Sirije. Po tem, kar so pravkar ugotovili s pomočjo natakarja in njegovega bratranca Al Sabaha, je treba zbombardirati celoten Bližnji vzhod, sicer tam nikoli ne bo miru. Če si ti frajerji ne zaslužijo Nobelove nagrade za mir, potem si je ne zasluži nihče.