Najpomembnejši med konkretnimi ukrepi je gotovo prednostna podpora programom in projektom javnih zavodov in zasebnega sektorja, ki vključujejo samozaposlene. Večja podpora se obeta tudi programom, ki vključujejo mlade. Z ukrepoma ministrstvo veča možnosti delovnega angažmaja samozaposlenih, vendar pa oba na nekaterih področjih čelno trčita v ukrepe, ki gredo v nasprotno smer. Na področju uprizoritvenih umetnosti je denimo cilj 20-odstotno zmanjšanje števila premier, s čimer se bo obseg razpoložljivega dela na področju zmanjšal. Tudi napovedana zagotovitev pravnega in računovodskega svetovanja samozaposlenim in NVO bo pogoje dela izboljšala le v primeru, da bo šlo za konkretne in brezplačne servise. Odveč se zdi ukrep vzpostavitve spletnega portala z informacijami o mobilnosti in socialni varnosti, saj tak portal v slovenskem jeziku že učinkovito deluje. Spodbujanje socialnega podjetništva, usposabljanje za samozaposljivost in prekvalifikacije za nove zaposlitve so ukrepi, ki so še brez jasnih obrisov.
Zanimivo je, kako bodo na ministrstvu merili »uspeh« svojih ukrepov. Cilji bodo doseženi, če bodo število samozaposlenih, mlajših od 36 let, s sedanjih 703 povečali na 1000 do leta 2017, skupno število samozaposlenih (trenutno jih je 2330) pa v istem obdobju za najmanj 10 odstotkov. Za doseganje obeh ciljev obstaja ukrep, ki bi status dejansko naredil privlačen, a ga NPK ne omenja niti z besedo – namreč opredelitev števila novih upravičencev do plačila prispevkov za socialno varnost ter sorazmerno povečanje temu namenjenih sredstev. Prav tako v NPK pod obljubo »sistemske ureditve položaja samozaposlenih v ZUJIK« ni mogoče razbrati ničesar konkretnega o tem, kako si ureditev predstavljajo. Znano je mnenje stroke: za trajnostno razvijanje ustvarjalnih potencialov samozaposlenih bi status moral omogočati uveljavljanje »delavskih pravic«, kot so bolniški stalež, dopust, regres in nadomestilo za brezposelnost.
Strategija ministrstva se ne zdi naslonjena na ključne podatke iz razpoložljivih študij o samozaposlenih. Ena od svežih kaže, da ima 91 odstotkov samozaposlenih dohodke, ki so nižji od povprečne slovenske plače, 42 odstotkov pa prejema dohodke do višine minimalne plače. Cilj povečanja števila samozaposlenih tako ni vprašljiv le v smislu dosegljivosti, še prej poraja vprašanje, ali je tak cilj v najširšem smislu cilj odgovornega »skrbnika«. Večanje števila samozaposlenih brez hkratne zagotovitve sredstev za njihove prispevke in brez drugih potrebnih ukrepov bo namreč zgolj povečalo število samozaposlenih s podpovprečnimi dohodki ter tako posredno vplivalo na nadaljnjo prekerizacijo in pavperizacijo ustvarjalnega sektorja.
Ministrstvo si reševanje številnih problemov, vključno s sistemskim urejanjem položaja samozaposlenih, pušča za novi krovni zakon, ZUJIK, ki ga bodo v javnost poslali v naslednjih mesecih. Rešitev je lepa in elegantna. Preložena.
