Neplodnih je približno 15 odstotkov parov, kar je velik javnozdravstveni problem. Neplodnost verjetno še narašča, in sicer na račun odlagane prve nosečnosti, debelosti in spolno prenosljivih okužb, ocenjujejo ginekologi. Neplodnim parom pomagajo z zdravljenjem neplodnosti: par najprej dobi nasvet, potem sledi zdravljenje z zdravili, če še to ni učinkovito, kirurški poseg in kot skrajno sredstvo zdravljenja neplodnosti je na vrsti oploditev z biomedicinsko pomočjo. V Sloveniji so se doslej po postopkih zunajtelesne oploditve rodili več kot štirje odstotki otrok, kar pomeni približno 13.000 otrok. To kaže, da je dostopnost do teh storitev v Sloveniji odlična, meni predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal.
Postopke zunajtelesne oploditve v Sloveniji izvajajo že 30 let: uspešnost teh postopkov se je skozi leta povečevala in danes se na njihovi kliniki z nosečnostjo konča že skoraj 30 odstotkov začetih ciklusov oploditve. Bolj pomemben je podatek o zbirni stopnji porodov. Obvezno zdravstveno zavarovanje ponuja šest ciklusov ploditve parom, ki si prizadevajo za prvega otroka, in štiri cikluse za vsako naslednje rojstvo. Ženske imajo tako možnost ponavljati te postopke. »To je dobro, saj lahko zbirno stopnjo porodov zvišujemo samo tako, da postopke ponavljamo,« je povedala Vrtačnik-Bokalova. Pri ženskah, ki so mlajše od 38 let, rodi vsaka druga, pri starejših od 38 let pa vsaka četrta ženska.
Novosti
Ti postopki so prinesli tudi »kolateralno korist«, in sicer pri bolnicah z rakom. Pri teh lahko, preden jih začnejo zdraviti s kemoterapijo in obsevanjem, kar lahko poškoduje spolne celice, shranijo jajčne celice ali zarodke in lahko ženske zanosijo po končanem zdravljenju. Velik je tudi napredek pri stimulaciji jajčnikov, da ti proizvedejo čim več jajčnih celic; nova tovrstna zdravila so omogočila izvajanje krajših postopkov in lahko hitreje pridejo do jajčnih celic.
Včasih je bila ozdravljiva predvsem ženska neplodnost in tehnike zunajtelesne oploditve so bile prilagojene zdravljenju ženske neplodnosti. Po letu 1993 so se razvile tudi metode zdravljenja moške neplodnosti. »Ni res, da je bolj problematično, če ima težave z neplodnostjo moški kot ženska,« je pojasnila doc. dr. Irma Virant Klun, ki vodi laboratorij za zunajtelesno oploditev, kjer pod mikroskopom opravijo oploditev in spremljajo razvoj zarodka. Danes znajo enakovredno zdraviti tako žensko kot moško neplodnost.
Dva načina oploditve
Postopek zunajtelesne oploditve lahko izvedejo na dva načina. Prvi je klasični in ga uporabijo pri paru, kjer ima moški normalno kakovost semena. Najprej ženski s punkcijo odvzamejo jajčne celice, nato v epruveti jajčnim celicam dodajo seme. Spermiji oplodijo jajčne celice, razvijejo se zarodki in po nekaj dneh prenesejo v maternico en ali dva zarodka. Če je par mlajši in v začetnih postopkih zunajtelesne oploditve, prenesejo en zarodek, nadštevilne zarodke pa lahko zamrznejo, drugače prenesejo dva zarodka. Dvojčkov se rodi deset do 15 odstotkov. »Pri nas nastajajo družine več otrok, a zagovarjamo, da ne naenkrat, ampak zaporedno po en otrok,« je pojasnila Virant-Klunova. Če ženska ne zadrži zarodka, zamrznjen zarodek odmrznejo in ga prenesejo v maternico.
Drugo metodo oploditve, metodo neposrednega vnosa spermija v citoplazmo jajčne celice, uporabijo pri parih, ko ima moški slabo kakovost semena: malo semenčic v semenu ali slabo gibljivost semenčic. Pogosto imajo na voljo celo samo spermije iz testisa, saj pri nekaterih moških v semenskem izlivu ni semenčic. Ker semenčice, ki jih imajo, niso sposobne oploditi jajčnih celic, jim pomagajo pod mikroskopom: v vsako jajčno celico injicirajo po eno semenčico in zarodne celice po nekaj dneh prenesejo v maternico. Na tak način lahko par zanosi, čeprav ima samo nekaj semenčic. Virant-Klunova pojasnjuje, da ni nobene razlike med rezultati klasične oploditve in oploditve z vnosom semenčic v jajčno celico.
V zadnjih letih razvijajo metodo neposrednega vnosa morfološko selekcioniranega spermija v citoplazmo jajčne celice: »Ne samo da lahko pomagamo paru s slabo kakovostjo semena, znamo tudi že nekoliko izbrati tiste spermije, s katerimi lahko dosežemo boljšo oploditev in razvoj zarodka.« To naredijo tako, da spermije pogledajo pod 6000-kratno povečavo in jih po določenih kriterijih selekcionirajo. S to metodo so v mednarodnem prostoru prvi dokazali, da kakovost spermija, ki ga injicirajo v jajčno celico, vpliva na dinamiko razvoja humanega zarodka. Prav tako so že sposobni spremljati dinamiko razvoja zarodkov pod mikroskopom in na podlagi novih znanj lahko napovejo, kako se bo zarodek razvijal.
Mladost je njihova zaveznica
Po zakonu zunajtelesno oploditev omogočijo ženskam do starosti 43 let. Bi bilo treba zvišati to starost? Celo nasprotno, razmišljajo, da bi jo pomaknili niže, odgovarja Vrtačnik-Bokalova. Znano je namreč, da po 35. letu žal plodnost že pomembno pada, po 40. letu pa pridobijo samo še sporadične nosečnosti. »Tukaj ne znamo nič narediti. Tudi če pridobimo jajčne celice, so te slabše kakovosti, slabše se oplodijo, tudi če pridobimo zarodke in se ti vgnezdijo, pride zelo pogosto do spontanega splava. Ženske imajo končno število jajčnih celic, tiste na začetku reproduktivnega obdobja so boljše kakovosti, tiste na koncu pa so vedno slabše kakovosti. Odložene nosečnosti ne pripomorejo k večji uspešnosti zdravljenja neplodnosti,« je povedala ginekologinja.
Zato je pomembno, da par, ki ima težave s plodnostjo, čim prej obišče zdravnika, kjer ga začnejo čim prej obravnavati, saj bodo rezultati zdravljenja neplodnosti boljši.
