Negativne posledice gospodarskih razmer in manj zanimivih filmov so najbolj prizadele Slovenijo, navaja EAO. Med evropskimi državami smo namreč zabeležili največji padec prodaje vstopnic - za 8.3 odstotka. Kljub temu, da je evropski prostor lani beležil splošen upad prodaje za 0.9 odstotka, obstajata tu dve izjemi. V Bosni so namreč prodali za 46 odstotkov več vstopnic, v Romuniji pa za 28 odstotkov več.
Splošen upad prodaje je na drugi strani luže doletel tudi legendi režije, Stevena Spielberga in Georgea Lucasa. V nedavnem govoru študentom kalifornijske univerze sta namreč izpostavila, da je filmska prihodnost precej negotova. Izpostavila sta scenarij, po katerem bi zaporedni neuspeh šestih visoko proračunskih filmov drastično spremenil industrijo in privedel do strožjih kriterijev za predvajanje filmov v kinematografih. To pa bi posledično privedlo tudi do višjih cen vstopnic.
Poudarila sta, da se morajo danes tudi priznani studii močno potrudi, da svoje projekte sploh spravijo na velika platna. Spilbergov z oskarjem nagrajeni film Lincoln naj bi se za las izognil predvajanju zgolj na plačljivih televizijskih programih. Podobno se je tudi Lucas spomnil na svoj film Red Tails, ki bi ga prav tako kmalu doletela podobna usoda.
Korak dlje je šel še losangeleški župan, ki je zaradi izgube filmskih in televizijskih poslov razglasil “izredno stanje”. Hollywoodska filmska in televizijska produkcija namreč vztrajno odhajata iz svojega tradicionalnega doma. Produkcije se namreč selijo v druga ameriška mesta, pa tudi izven meja ZDA – priljubljene snemalne destinacije so denimo Velika Britanija, Avstralija, Kanada in Nova Zelandija. Glede na pisanje Varietyja se je tudi število delovnih mest v filmskih in televizijskih produkcijah med letoma 1997 in 2012 v Los Angelesu zmanjšalo z 136.680 na 115.953.
Aziji kaže dobro
Od letošnjega januarja pa do junija je Kitajska filmska blagajna zaslužila 1.8 milijarde ameriških dolarjev, od tega milijardo zgolj z domačimi filmi. Zasluge za to naj bi našli predvsem hitri urbanizaciji bolj odročnih področij države, kjer postaja ogled filmov v kinu šele sedaj del življenja ljudi.
Vzpodbudne podatke beležijo tudi v Turčiji. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so objavili kar 349 filmov, strmo pa narašča tudi prodaja vstopnic. Od leta 2005 se je odstotek filmske publike povečal za 59 odstotkov. Turška industrija tako postaja vse bolj privlačna za mednarodna sodelovanja.
Dnevnikov novinar in poznavalec filma Zdenko Vrdlovec meni, da se po količini posnetih filmov in prodanih vstopnic ne more nihče primerjati z Indijo in njihovim Bollywoodom. Kljub temu, pa njihov skupni izkupiček še ne dosega vsot, ki jih beležijo hollywoodski filmi. Že nekaj let naj bi bilo sicer v Hollywoodu opaziti, da se proračuni za filme zmanjšujejo, hkrati pa se množijo različne mednarodne koprodukcije.
V Evropi po količini posnetih filmov še vedno vodijo Francozi. Imajo namreč komercialno produkcijo in subvencionirano s strani države, ki je sicer značilna za evropski prostor, pojasnjuje Vrdlovec.
Nov rekord?
Letošnjega novembra pride v naše kinematograme nadaljevanje najbolj gledanega slovenskega filma, Gremo mi po svoje 2. Njegov prodajni uspeh Vrdlovec pripisuje predvsem fenomenu otroških filmov. Namreč, vsako vstopnico prodano otroku navadno pospremita vsaj še dve vstopnici za starša. Poleg tega pa si otroci pogosto želijo ogledati določene vsebine večkrat. Vprašanje pa je, ali bo film tudi tokrat podrli rekord v gledanosti.