Medijska hiša se je tako znašla v kočljivi dvojni vlogi, ki jo je predsednik Društva novinarjev Matija Stepišnik označil za nesprejemljiv konflikt interesov, kršitev novinarskega kodeksa in potezo, ki si je nobena resna medijska hiša ne bi smela privoščiti. Na ministrstvu za kulturo pa so glede tega bolj prizanesljivi in opozarjajo, da kršitve medijske zakonodaje v tem primeru ni.

Nepotrebni stroški

Vsak infrastrukturni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, mora biti glede na smernice EU tudi ustrezno marketinško podprt. Investitorji morajo tako, hočeš nočeš, najeti agencijo ali kako drugo podjetje, ki opravlja storitev obveščanja javnosti. Stroški gradnje na račun tega se tako lahko precej dvignejo, nemalokrat po nepotrebnem. V primeru gradnje kanalizacijskega omrežja na Loškem so tako prek razpisa izbrali podjetje Dialog Branka Voduška, ki bo za obveščanje javnosti (sem sodijo nekaj zgoščenk, tabel, organizacija tiskovnih konferenc, postavljanje »temeljnih kamnov«, ogledi gradbišča in podobno, tudi priprava promocijskega filma) dobilo kar 171.000 evrov. Pa čeprav ima, recimo, občina Škofja Loka za obveščanje javnosti zaposlenega uslužbenca, ki to delo na teh, komunalnih pa tudi vseh preostalih področjih vestno opravlja.

Občini Gorenja vas - Poljane ter Škofja Loka pa sta zdaj uspeli pridobiti še evropski denar za gradnjo vodovodnega omrežja. Projekt je vreden 16 milijonov, polovico prispeva kohezijski sklad EU. Obe občini sta vnovič morali izbrati tudi izvajalca za »obveščanje javnosti«. Ker gre za slabih 20.000 evrov vreden posel, izvajalca sploh nista izbrali prek javnega razpisa, pač pa s povabilom petim ponudnikom tovrstnih storitev. Prijavila sta se dva, uspelo je Gorenjskemu glasu. Slabo polovico posla bo sicer prevzelo podjetje, ki bo postavilo informativne table, za tri tiskovne konference, izdajanje zloženk, zgibank in izdelavo spletnih strani pa bo poskrbel Gorenjski glas.

Kolegici vsaka na eni strani mize

Prva tiskovna konferenca bo že danes. V praksi bo to videti tako, da bo zaposlena na Gorenjskem glasu vodila tiskovno konferenco in javnosti hvalila projekt gradnje vodovoda, druga zaposlena pa bo kot novinarka to isto tiskovno kon-ferenco spremljala in o gradnji vodovoda kar se da objektivno poročala.

Čeprav je direktorica, odgovorna urednica in solastnica Gorenjskega glasa (ta je sicer od nedavnega v lasti zaposlenih, Domela iz Železnikov in Dela) Marija Volčjak zatrdila, da gre za strogo ločeno dejavnost, ločene redakcije in da bodo ne glede na to, da je podjetje »v službi« obeh občin, še naprej tudi v službi javnosti skrbeli za objektivno poročanje, pa se vseeno pojavlja precej vprašanj, ali ne gre za nenavadno prakso, ki lahko kaže tudi na očiten konflikt interesov.

Predsednik Društva novinarjev Matija Stepišnik je bil zelo jasen in precej oster: »Medijska hiša, ki želi ohraniti kredibilnost, bi se morala izogibati poslovnim odnosom z občinami, od koder naj bi novinarji objektivno in verodostojno poročali. Tudi če bo formalno za poslovni del skrbela služba za marketing, je medijska hiša s takim poslom ogrozila avtonomnost in novinarjem zožila polje objektivnega poročanja. Občina, ki neki medij plačuje za storitve, verjetno pričakuje bolj nekritično poročanje njegovih novinarjev. Četudi se to morda ne bo zgodilo, si resni medij sploh ne bi smel privoščiti, da obstaja možnost za kaj takega.« Stepišnik je ob tem opozoril še na možnost, da bo Gorenjski glas precej več poročal o gradnji vodovoda, pri katerem poslovno sodeluje, kot o gradnji vodovoda v kateri drugi občini.

Posel bodo dobro opravili

Volčjakova pa po drugi strani zagotavlja, da Gorenjski Glas nikakor ni plačan za poročanje, pač le za obveščanje javnosti. »Poročali pa bodo, tako kot so doslej in bodo v prihodnje, novinarji, ki bodo svoj del opravili profesionalno in objektivno. Niti pomislila nisem, da bi bilo kaj narobe s tem, ko smo se prijavili na ta razpis. Kot vsi se borimo na trgu, tako da smo se prijavili še na več podobnih razpisov, saj smo tudi ta posel sposobni dobro opraviti,« je prepričana Volčjakova, ki je opozorila na monopol nekaterih podjetij, ki najbolj pogosto sodelujejo pri evropskih infrastrukturnih projektih kot agencije za obveščanje javnosti. »Prepričana sem, da bomo svoje delo dobro opravili, morda prav zato, ker smo lokalni časopis in te kraje in ljudi dobro poznamo. Bolje kot kakšna druga agencija,« je še dodala Volčjakova.

Gorenjski glas sicer izdaja tudi občinska glasila in regijske priloge, ki so seveda oglasni in plačani del časopisa, plačniki pa so posamezne gorenjske občine, kjer občani te priloge dobijo brez-plačno. V lanskem letu je Gorenjski glas od občin in javnih zavodov prejel 430.000 evrov, kar predstavlja 13 odstotkov vseh njegovih prihodkov.

Na ministrstvu prizanesljivejši

Kar precej sredstev Gorenjski glas dobi prek razpisov tudi od ministrstva za kulturo, ki je pristojno tudi za zakonodajo in delovanje medijev. Tam so za razliko od društva novinarjev do omenjenega možnega konflikta interesov bolj prizanesljivi: »Le če bi aktivnosti PR-službe in vodenje novinarskih konferenc v konkretnem primeru vodila oseba, ki je zaposlena na mestu novinarja ali urednika, bi šlo po našem mnenju za konflikt interesov in kršitev novinarskega kodeksa. Novinar se mora namreč izogniti tistemu delu zunaj novinarskega poklica, ki lahko zmanjšuje njegovo verodostojnost. Ob tem pa poudarjamo, da ministrstvo za kulturo ni pristojno za opredeljevanje do morebitnih kršitev novinarskega kodeksa, ampak to spada v pristojnost novinarskega častnega razsodišča,« so pou-darili na pristojnem ministrstvu, kjer v tem primeru niso zaznali niti elementov kršitev medijske zakonodaje. Opozorili pa so na neki drug problem, in sicer dejstvo, da tudi morebitna kršitev novinarskega kodeksa ne bi vplivala na pridobitev proračunskih sredstev na medijskem razpisu. »Takšna ureditev se nam zdi problematična, saj menimo, da je neupravičeno, da javna sredstva pridobi medij, ki krši novinarski kodeks oziroma profesionalne in etične norme ter standarde.« Ministrstvo za kulturo bo zato poskusilo ob prihodnji spremembi zakona o medijih to področje urediti drugače.