Potem ko se je na socialnem omrežju razvila debata o tem, da Avtobusna postaja Ljubljana po elektronski pošti ne posreduje informacij o cenah vozovnic (predvsem mesečnih, ki na spletni strani niso dostopne), smo še sami poslali poizvedbo. »Spoštovani, informacij o cenah avtobusnih vozovnic fizičnim osebam ne posredujemo prek elektronske pošte. Za tovrstno informacijo pokličite naš klicni center. Pravnim osebam posredujemo informacije o cenah po e-pošti ali po telefaksu. Storitev se zaračuna po veljavnem ceniku Avtobusne postaje Ljubljana,« se je glasil odgovor, ki smo ga prejeli relativno hitro. To pomeni, da mora fizična oseba za eno posredovano ceno plačati 5,5 evra, za posredovano ceno dveh do desetih relacij pa 4,7 evra. Cena za pravne osebe se medtem giblje med dvema in 3,5 evra.

Druga možnost je poizvedovanje po telefonu, vendar tudi to ni poceni. Klic, ne glede na to, kako dolg, vas bo v primeru, da kličete iz Telekomovega omrežja, stal 1,42 evra, kar na strani sploh ni objavljeno (objavljena je namreč samo cena za omrežje Softnet). Res je sicer, da je bil operater v klicnem centru zelo prijazen in nam je z informacijami postregel hitro.

Na vprašanje, ali se jim ne zdi takšna politika neprijazna do strank, na Avtobusni postaji Ljubljana, ki je v zasebni lasti, niso odgovorili. V pojasnilu, ki sta ga pripravila kar dva prometna inženirja, so preprosto zapisali, da so cene dnevnih vozovnic kupcem brezplačno dostopne na spletni strani in na samopostrežnih avtomatih e-kart, prav tako pa lahko vsak kupec ob nakupu določene vozovnice brezplačno dobi potrdilo o ceni. V primeru, da potrebuje samo potrdilo (ali informacijo), pa mora tega plačati. Glede mesečnih vozovnic, še pojasnjujejo na avtobusni postaji, imajo posamezni prevozniki različne izračune cen, zato so ti podatki dostopni le na blagajnah oziroma v klicnem centru postaje ali pri vsakem prevozniku.

Vodja programa Mobilnost v društvu za sonaraven razvoj Focus Katarina Otrin opozarja, da Avtobusna postaja Ljubljana v primerjavi z večino avtobusnih postaj po Sloveniji ni v lasti prevoznika, ampak je samostojno podjetje, kar pomeni, da služijo na račun vseh uporabnikov postaje – tako prevoznikov kot potnikov. »To mogoče pojasni njihovo početje, a vendar, dostop do informacij bi vsekakor moral biti brezplačen in uporabniku prijazen, tako da je to početje nedopustno. Če želimo ljudi spodbuditi k uporabi javnega potniškega prometa, je lahka dostopnost do informacij ključna za približanje uporabnikom. Ne nazadnje pa je pomemben tudi socialni vidik. Med potniki je denimo veliko starejših ljudi, ki so odvisni od javnega prometa in navajeni, da informacije pridobijo po telefonu. S tem, ko se to zaračunava, se po žepu udari ravno najšibkejše in tako poglablja socialno neenakost.«