Se pa že leta poleg običajnih vrst komarjev, ki jih na našem območju poznamo že stoletja, pojavljajo tudi »prišleki« – tigrasti komarji, ki so še bolj nadležni, saj gostitelja iščejo tudi podnevi.

Katja Kalan, mlada znanstvenica z Univerze na Primorskem, je edina pri nas, ki se strokovno ukvarja s proučevanjem komarjev in tudi spremlja velikost populacije tigrastega komarja v Sloveniji, saj se, kot pravi, s tem, ko število komarjev narašča, povečuje tudi možnost za prenos virusov z obolelih ljudi (na primer obolelih turistov) na zdravje ljudi.

Prav zato so entomologi komarjem že od nekdaj namenjali več pozornosti kot drugim žuželkam. Tigrasti komarji so sposobni prenašati določene povzročitelje bolezni, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. Najpomembnejša med temi sta virusa mrzlice denga in čikungunja.

Prenašalci nevarnih virusov

Virus čikungunja, ki je endemičen v nekaterih predelih Afrike, severovzhodne Azije (Filipini, Malezija, Kambodža) in na Indijskem polotoku (Indija, Pakistan), so že pred leti odkrili tudi v Evropi. »Od leta 2005 številne evropske države poročajo o pojavu virusa pri turistih, ki so potovali v omenjene predele. Vse od januarja 2006 v več državah jugozahodnega Indijskega oceana in Indije poročajo o epidemijah te bolezni. Na otoku La Reuinion je v samo treh mesecih zbolela več kot tretjina prebivalstva, glavni prenašalec virusa pa je bil tigrasti komar. Leta 2007 je prišlo do izbruha te bolezni v Italiji v regiji Emilia - Romagna, kjer je domnevno zbolelo 334 ljudi, od teh je bila pri 204 ljudeh potrjena okužba z virusom. Bolezen se je pojavila, ko je v Italijo iz Indije pripotoval obolel turist, virus pa je na druge obolele prenesel tigrasti komar. To je bil prvi izbruh bolezni zunaj tropskega območja in je dober primer, kako se lahko ob pojavu bolezni na nekem območju ta hitro razširi, če je na območju prisoten tudi njen vektor.«

Znaki okužbe z virusom so nenadna visoka telesna temperatura (do 40 stopinj Celzija), bolečine v sklepih in mišicah, glavobol, slabost in bruhanje. Vročina ponavadi mine po dveh dneh, medtem ko bolečine v mišicah in sklepih lahko trajajo dlje, pri nekaterih pacientih tudi dve leti. Ponavadi obolenje mine brez posledic. Zdravljenje je simptomatsko, cepiva proti okužbi z virusom ni, po preboleli okužbi pa smo imuni za nadaljnje okužbe, pravi Katja Kalan.

Kri potrebujejo le oplojene samice

Znanih je okoli 3500 vrst komarjev, od katerih jih tri četrtine živi v tropih in subtropih. Bolj ko se oddaljujemo od tropskih krajev, bolj se število vrst zmanjšuje, najmanj jih je na arktičnem območju.

V Evropi jih živi okoli 120 vrst. V Sloveniji je bilo do sedaj zabeleženih 26 vrst. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. Tako dobijo sladkor, ki je osnovni vir energije za vsakdanje energetske potrebe. Samice večine vrst se po oploditvi dodatno hranijo še s krvjo, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. S krvjo se torej hranijo samo samice, ne pa tudi samci. Vsaka samica večkrat odlaga jajčeca, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok.

Različne vrste komarjev se hranijo na različnih gostiteljih – od živali s stalno telesno temperaturo (ptic in sesalcev) do živali z nestalno (plazilcev in dvoživk). Človek je prva tarča za le malo vrst komarjev.

Medtem ko iščejo gostitelja, preletijo različne razdalje, večina pa od 1,5 do pet kilometrov. Komarjeva samica že na razdalji 35 metrov od gostitelja zazna izdihani ogljikov dioksid žrtve in leti proti njegovem viru. Ko se mu bolj približa, jo privabita še njegov vonj in toplota. Šele v neposredni bližini se orientirajo z vidom in zaznajo obliko, gibanje, jakost svetlobe, kontrast in barve.

Telesno aktivne imajo raje

Še vedno pa ostaja dokaj nepojasnjeno vprašanje, zakaj so nekateri ljudje bolj dovzetni za pike komarjev kot drugi.

»Veliko raziskav še vedno poteka na področju, zakaj so nekateri ljudje bolj privlačni za komarje v primerjavi z drugimi. Načeloma velja, da so večji ljudje pogostejša tarča komarjev, saj izločajo večje količine ogljikovega dioksida. Tudi nosečnice so pogostejša tarča, saj tudi te izločajo več ogljikovega dioksida. Poleg tega komarja privlačita gibanje in toplota telesa, zato so telesno aktivni ljudje pogosteje tarča komarjev,« dosedanje ugotovitve strne Katja Kalan. Kaj natančno je snov, ki odloča, katera vrsta komarjev bo šla na katerega človeka, ni znano, če bi to razvozlali, bi bržkone že dobili tudi učinkovit repelent.

Sicer pa velja, da jih najmanj privlačita rumena in bela barva. Nočne vrste komarjev luč ponoči privlači, a ne tako kot druge žuželke, zato jim vstopa s temo ne bomo preprečili. Lahko pa na okna in vrata namestimo komarnike. Privablja jih tudi zračna vlaga.

»Za zaščito pred tigrastimi komarji priporočamo, da med gibanjem na prostem ljudje nosijo obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami, zlasti v času največje aktivnosti komarjev (zvečer in zjutraj). Priporočamo tudi montažo mrež proti komarjem na okna in vrata. Pomembno je, da v okolici svojega doma poskrbimo za to, da se voda v sodih, posodah, žlebovih in raznih predmetih ne zadržuje več kot en teden, saj se v taki vodi hitro razvijejo ličinke,« pove še nekaj uporabnih nasvetov, ki jih lahko uporabimo v boju proti komarjem.

Največ na Barju in na Primorskem

Ličinke tigrastih komarjev namreč najdemo v posodah in sodih ter predmetih, ki so sposobni zadržati majhne količine padavin. Velike količine padavin v spomladanskem obdobju so tako dale veliko možnosti za razvoj tigrastim komarjem. V sušnem poletju je takih mest za razvoj ličink manj, zato jim suša nekako ne prija, pripoveduje sogovornica.

Tigrasti komarji (njihove ličinke) se lahko razvijajo v zelo majhnih količinah vode, kar je njihova prednost pred drugimi vrstami. Največ jih je v jugozahodnem delu Slovenije ter v Ljubljani in širši okolici. Opaženi so bili tudi v drugih delih Slovenije, vendar pa so tam manj pogosti in imajo manjše populacije, pojasni Katja Kalan.

Pred leti se je Zavod za zdravstveno varstvo Koper povezal z Univerzo na Primorskem z namenom, da bi predlagali ukrepe, s katerimi bi omejili razmnoževanje tigrastih komarjev.

»Projekt še vedno poteka. Na devetih lokacijah v koprski občini se še vedno spremlja število tigrastih komarjev na dva tedna. Ugotovili smo, da se tigrasti komarji najbolj množično pojavljajo v avgustu in septembru, proti koncu septembra pa začne njihovo število počasi upadati. Z množičnim pojavom tigrastih komarjev se število drugih vrst zelo zmanjša,« so pokazale ugotovitve.

Projekt poteka tudi zato, da bi se v primeru, če bi pri nas prišlo do morebitnega izbruha bolezni, lahko učinkovito pripravili. Če hočemo pripraviti učinkovit sistem za zatiranje komarjev, moramo namreč vedeti, kdaj in kje je komarjev največ in kje manj, da se ob morebitnem izbruhu bolezni osredotočimo na najbolj ogrožena območja.

Škropljenje – skrajni ukrep

Ljudje se večkrat sprašujejo, zakaj se boja proti komarjem ne lotimo sistematično, z letnim škropljenjem. Pred leti, ko je v Italiji izbruhnila čikungunja, se je na Inštitutu za varovanje zdravja sestala posebna skupina, ki je proučila možnosti izbruha bolezni pri nas in ukrepe. Takrat so se odločili, da bo škropljenje z insekticidi v Sloveniji skrajen ukrep v primeru izbruha bolezni. S škropljenjem sicer lahko pomorimo večino komarske populacije, a zaradi genetske pestrosti jih je nekaj odpornih in ti preživijo. Tako vzgojimo komarja, ki je odporen proti insekticidu. Podobno, kot se dogaja v primeru uporabe antibiotikov. Preprostejši način omogočajo larvicidi, sredstva, ki prizadenejo ličinke. Z njimi škropijo vodne površine, ko se pojavi določeno število ličink na liter vode. Za tigrastega komarja pa takšen ukrep ni uporaben, ker živi v majhnih lužicah: v odpadnih gumah, v svečah po pokopališčih... Prav zato je eden temeljnih ukrepov, ki jih strokovnjaki priporočajo, ta, da ljudje sami poskrbijo, da v okolici hiš in na njivah ni vode, ki bi stala več kot en teden, saj se v tem času iz jajčec že lahko izležejo odrasli komarji.