Zborovske izkušnje. Vse so izkušene zborovske pevke, prepevale so v APZ Tone Tomšič, komornem zboru Krog, komornem zboru Ave, zasedbi ČarniCe, Mens sonora in drugih zborih, hkrati so se izobraževale v solopetju. Pohvalijo se lahko tudi z različnimi odrskimi izkušnjami. Pred tremi leti so se odločile, da se preizkusijo v drugačnem petju – v manjšem pevskem sestavu, kjer je vsak glas solističen in je odgovornost posameznika večja. Se pa tako počutijo bolj svobodne in fleksibilne.
Umetniško vodstvo. Pevke na vajah pili mlada zborovodkinja Ana Erčulj, ki se redno izobražuje pri tujih in domačih zborovodjih in dirigentih (Johannes Prinz, Ragnar Rasmussen, Stephen Schreyer, Martina Batič, Stojan Kuret…). Septembra bo končala študij muzikologije in sociologije kulture na filozofski fakulteti. Vodila je že kar nekaj zborov in vokalnih zasedb, med drugim sekstet Komplet, vokalno skupino Solalei, ženski zbor Biser, sicer pa deluje kot projektna zborovodja komornega zbora Krog, kot asistentka dirigenta APZ Tone Tomšič, pri nekaterih projektih pa tudi z vokalno skupino ČarniCe.
Različna znanja. Višnja Fičor je danes zaposlena v ljubljanskem opernem zboru, sicer pa je diplomirala iz ruščine in francoščine. Poznamo jo tudi s filmskih in televizijskih zaslonov. Ana Plemenitaš je doštudirala etnologijo in kulturno antropologijo, Urška Brank slovenščino; obe po potrebi sodelujeta v dodatnem zboru v ljubljanski Operi, vse tri pa projektno tudi v Komornem zboru RTV Slovenija. Višnja Fičor in Ana Plemenitaš sta sodelovali v muzikalih na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Manca Simonič je končala študij razrednega pouka, zdaj pa končuje še študij solopetja. Pravzaprav se vse redno, nekatere pa vsaj občasno, dodatno pevsko izpopolnjujejo.
Iz zbora v kvartet. Na zamisel, da se združijo v manjšo skupino, sta prišli Ana Plemenitaš in Višnja Fičor; takrat sta peli v Krogu in povabili sta preostali dekleti. »Želele smo, da nas je v sestavu manj, v zboru se nekako porazgubiš. Hotele smo zastopati vsaka svoj glas,« pravi Ana Plemenitaš. Ženski sestav kot tak je v Sloveniji redek, bolj običajni so okteti, po navadi moški. Ana Plemenitaš: »Vokalna skupina deluje drugače kot zbor; način dela je drugačen, drugačna je literatura. Izhajale smo iz zborovske literature, a smo potem ugotovile, da nam kakšna skladba ne leži oziroma da se je ne da izvajati v štiriglasju. Zato je dobro, da se priredbe naročajo pri nekom, ki dela posebej za nas in ki pozna obsege naših glasov.«
Repertoar. Njihov repertoar obsega slovenske ljudske in umetne skladbe, napisane za ženski zbor, tuje umetne pesmi različnih obdobij in stilov ter vokalne pop ali jazzovske skladbe, po novem imajo tudi originalno literaturo, napisano posebej za kvartet Gallina. S tem seveda bogatijo tudi slovensko žensko zborovsko in vokalno zakladnico. V zadnjem letu so namreč k sodelovanju povabile več mladih slovenskih komponistov. Za prvi del projekta z naslovom 4 novitete za visoke glasove so skladbe napisali Mojca Prus, Matija Krečič in Andrej Makor, februarja letos pa so jih posneli s snemalcem Aleksandrom Govekarjem in producentom Danielom Svenškom. S tem programom so se predstavile na Sozvočenjih 2012 in zanj prejele nagrado za inovativnost. Letos so pod naslovom Novosti za ženske 2013 ponovno naročile štiri novitete in k sodelovanju povabile skladatelje Mateja Kastelica, Natašo Kocjančič ter ponovno Makorja in Prusovo. Pesmi bodo predstavile na svojem letnem koncertu, projekt pa bo zaokrožen, ko bodo skladbe ugledale luč sveta tudi na zgoščenki. Ta naj bi izšla prihodnje leto.
Odskočna deska. Lani so se opogumile in odšle na Regijsko tekmovanje pevskih zborov v Kočevje in že takoj dobile zlato plaketo. Še isto leto so odšle na tekmovanje Naša pesem v Maribor in od tam prinesle srebrno plaketo, kar je bilo za debitantke zelo spodbudno. »Težko se je kosati z zborom, ki ima 36 glasov. Na drugih mednarodnih tekmovanjih zbore in vokalne skupine ločujejo, morda se bo to spremenilo tudi na tekmovanju Naša pesem, saj so vokalne skupine zadnje čase v porastu, tudi v Sloveniji,« pravi Ana Plemenitaš.
Drugačni prostori. Letos imajo za sabo že kar nekaj koncertov, tudi čez mejo. Pele so na festivalu Suha na avstrijskem Koroškem, v Jezerih na Murterju v Dalmaciji. Želijo nastopati inovativno, tudi glede prostorov. To poletje so si izmislile Urbano Gallino, kar pomeni, da se oblečejo za »ta zaresen« nastop, se postavijo na Šuštarski ali Mesarski most v Ljubljani, položijo predse klobuk in zapojejo. »Prvi nastop je bil sploh super, še zaslužile smo nekaj,« se smeje Višnja Fičor, medtem ko so nazadnje stale na Tromostovju in so imele sicer veliko občinstva, a ni bilo tako radodarno. Do začetka jeseni jih boste zagotovo še lahko slišali na ljubljanskih ulicah. »Takšni nastopi so dobri za prepoznavnost, samozavest in so za nas odlična vaja,« ugotavlja Ana Plemenitaš. Nič bolj klasičen koncertni prostor ni bila Županova jama pri Grosuplju, kjer so dekleta minuli konec tedna prepevale pri devetih stopinjah Celzija.
Javna podoba. Pustijo se torej s pesmijo na ustih srečati na ljubljanskih ulicah, njihovo spletno stran najdete na facebooku, nekaj posnetkov je na youtubu, internetna stran pa je ta hip še v pripravi. Imajo tudi svoj logotip, v katerem se prepletajo violinski ključi v obliki čipke. »Na vajah ne le pojemo, temveč razmišljamo tudi o tem, kako se bomo predstavile na odru, domislimo koreografijo,« pravi Višnja Fičor. »V začetku smo bile precej lesene. Oder je po navadi velik in traja nekaj časa, da se prilagodiš nanj kot kvartet.« Zdaj v nasprotju s petjem v zboru pojejo na pamet, zato je bilo treba razmisliti tudi, kam odslej z rokami, ki so se prej oklepale map. Malce se še lovijo glede fokusa programa, pojejo raznovrsten repertoar, rade bi pele še več zabavnih pesmi. »Menim, da je treba izkoristiti vse atribute, ki jih imamo,« še dodaja Plemenitaševa. Iz klobuka, kolikor se bo nabralo, si bodo kupile nove kostume, pri tem pa ohranile svoj malce retro klasičen stil, s petkami in črnimi pikicami. »Ključno seveda ostaja, da dobro pojemo, da dosežemo čim višjo umetniško raven,« pravijo v en glas.
