Bojan Pristavec je z zapisom, ki je bil objavljen v Dnevniku 21. avgusta 2013 reagiral na moj odgovor na njegove navedbe v Dnevniku 2. avgusta 2013. Med drugim je zapisal: »Began sprašuje, kaj sem jaz doslej naredil, da si drznem kritično komentirati njegovo početje in pisanje (vprašanje sem interpretiral po svoje, a smisel ostaja isti).« Sam sem v zvezi s tem zapisal: »Kaj je B. Pristavec storil, da bi bilo zbranih njemu všečnih 750.000 podpisov? Pa ne za peticijo za ločitev države in cerkve, ki sploh ne obstaja, temveč za peticijo za popolno obdavčitev katoliške cerkve.« Zapisal sem torej nekaj drugega in ne to, kar mi g. Pristavec polaga v usta. Nisem se torej ukvarjal z njegovim dosedanjim delom, temveč samo s tem, kaj je storil v zvezi s peticijo za popolno obdavčitev cerkve, za katero bi rad imel 750.000 podpisov, ki jih pa koalicija ni zbrala.
B. Pristavec je tudi zapisal: »Takrat sem se obrnil na Begana z dvema res majhnima prošnjama za podporo svojemu stališču. Obakrat je odklonil.« Ne dvomim, da g. Pristavec pozna sistem svobodne volje. Če sem odklonil podporo njegovemu stališču, pa tudi če je bilo to absolutno pravilno, je to izraz moje svobodne volje, ki jo priznava tudi demokracija. Za B. Pristavca pa je bil moj ne očitno greh in ne izraz svobodne volje, saj mi sicer sedaj ne bi tega celo to javno »očital«. Ali ni to cerkvena logika?
Zanimivo pa je razmišljanje B. Pristavca o dvajset tisoč izstopih iz RKC v eni sami akciji. Naj besedam sledijo dejanja!