Zdaj 79-letna Rajnerjeva ne razume, zakaj srbska država kaže tako malo spoštovanja do žrtev v koncentracijskem taborišču, prek katerega so v smrt poleg njenega očeta poslali še več kot 6000 Judov ter 1500 Romov. Na to spominja le majhno obeležje, postavljeno leta 2006, ki so ga neznanci kmalu oskrunili, a je bilo obnovljeno. Taborišče je delovalo le slabih pet mesecev, upravljal pa ga je gestapo. Zaprli so ga decembra 1941 po razglasu, da je tudi Srbija za Estonijo »Judenfrei« okupirano območje tretjega rajha. Ta plat zgodovine je bila v povojni Jugoslaviji zabrisana, holokavst se je omenjal le v zvezi z Jasenovcem in NDH, Srbija pa za razliko od sosednjih Madžarske, Hrvaške in Makedonije še danes najraje molči o pogromu nad Judi na svojem ozemlju.

Zagovorniki nujne zgodovinske refleksije v Srbiji, ki nasprotujejo trgovskemu centru na kraju nekdanjega nacističnega taborišča, so deloma na nogah tudi zaradi človeka, ki stoji za njim. Gre za Miroslava Miškovića, enega najbogatejših srbskih tajkunov. Da bi pomirili duhove, je Delta za projekt trgovskega centra izbrala izraelski arhitekturni biro MYS, ta pa naj bi v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom in judovsko skupnostjo oblikoval spominsko obeležje, ki bo »vidno in reprezentativno«. No, projekt še visi v zraku, saj bo o njem odločala še srbska agencija za varstvo kulturnih spomenikov, ki pa od Delte še ni prejela vloge za dovoljenje gradnje trgovskega centra.