Nimam nobenega namena, da bi se vmešaval v švedske notranje zadeve in kritiziral pretirano in neustrezno solidariziranje z muslimankami, toda ker je Evropa dobesedno odpravila svoje notranje meje, je povsem neoviran pretok tudi idej in obnašanja, kar pomeni, da bi švedski sindrom s severnim vetrom ali v prtljažniku švedskega turista lahko prijadral v naše kraje in okužil naše mladostnike in razumnike.

To pa bi bila katastrofa, saj bi agresivni solidarizem v kratkem času pohrustal naše tradicionalno milo, tiho in kulturno izražanje solidarnosti s tlačenimi. Dobili bi nekaj povsem tujega naši obliki podpore preganjanim in zatiranim. Naši državljani bi namesto tihega godrnjanja zaradi prepočasnega reševanja problema izbrisanih začeli solidarnostno letati po ulicah in trgih ter sami rezati svoje osebne dokumente in se dreti »Vsi smo izbrisani!« Dobili bi 1,5 milijona ljudi, ki jih ne bi mogli legitimirati, ne bi jih mogli vlačiti na sodišča, kaznovati, obdavčiti, saj ne bi obstajali. Pa komaj smo si priborili nacijo, identiteto in državo. Književniki, politiki in znanstveniki bi se pridružili množičnim solidarnostnim protestom zaradi neizplačevanja zdravstvenega in pokojninskega varstva in bi še sami zavračali ta dodatek, dokler tisočim sodržavljanom tega končno ne uredijo. To pa res ne gre. V redu, kakšno ogorčeno pismo bralcev, v katerem posamezniki solidarizirajo s prevaranimi, zavedenimi, ogoljufanimi, še gre, ampak da bi se, denimo, vsi začeli oblačiti po žensko, po švedskem modelu, zaradi solidariziranja z ženskami, ki za isto delo dobivajo manjše plače od moških, je povsem tuje slovenski solidarnostni tradiciji. Ali pa, da bi Green dragonsi, solidarni z Violami, bojkotirali tekme Olimpije, vse dokler država ne zmanjša nezaposlenosti na Štajerskem na vsaj ljubljansko raven.

Mi imamo svoj način solidariziranja, ki ga je lepo opisal nekdanji šolski minister (pet minut na teden pa tudi minister za šport) dr. Žiga Turk in ki nikakor ni skrajnosten in samodestruktiven ali celo samoponižujoč. Poglejmo, kaj pravi dr. Žiga. Po njegovo zavrnitev poslanskega dodatka, ki ga dobiva po zakonu oziroma podaritev tega proračunu ne pomeni solidarnosti z drugimi državljani, ki jih mlati kriza, ampak populizem in sramotitev ugledne in častne profesije politika. Bravo, žebljico na glavico. Torej, dragi učitelji, strojevodje, zdravniki in doktorji znanosti ter preostali delavski razred, vlada in javnost od vas zahtevata solidarnostno znižanje plač, da bi rešili državo, zavrnite to z gnusom, saj bi, po Turku, solidarnostno osramotili svojo profesijo. Kot vidite, mi znamo biti solidarni po naše in ne potrebujemo švedskega modela.