Manj je več, se glasi letošnji slogan Festivala Maribor, ki bo od 5. do 13. septembra. Dejansko pa je »manj« žal vedno manj – v finančnem smislu se je proračun osrednjega mariborskega festivala resne glasbe v letu 1 po Evropski prestolnici kulture zmanjšal za polovico. Še ta teden je celo resno grozila možnost, da bi se »manj« spremenilo v »nič« in bi bila direktorica festivala Brigita Pavlič prisiljena dogodek tik pred zdajci odpovedati.

Ustne obljube ne bodo dovolj

Festival Maribor je edini kulturni dogodek, ki se je pet let sofinanciral iz denarja za izvedbo Evropske prestolnice kulture. Sprva je denar pritekal iz občinskega proračuna, zadnji dve leti pa z računa Zavoda Maribor 2012 – EPK. Iz javnih virov je tako festival na leto prejemal povprečno 400.000 evrov, kar je pokrilo dobrih 60 odstotkov stroškov. S tem, ko je javni zavod EPK konec junija ugasnil, sta Pavličeva in njen festival ostala na čistini, postavljena ob bok vsem drugim nevladnim organizacijam, ki na razpisih kandidirajo za državni in občinski denar. »Za organizacijo festivala letos nismo prejeli še niti centa javnih sredstev. Vse aktivnosti smo peljali s pomočjo sponzorjev – v upanju, da bomo z občinskim vodstvom sklenili dogovor o neposrednem financiranju,« nam je razložila duša festivala.

Pavličeva bi ta teden bržkone odpovedala festival, če ne bi od mariborskega župana Andreja Fištravca prejela ustnega zagotovila, da bo občina zanj le zagotovila 115.000 evrov, kar znaša približno 40 odstotkov letošnjega proračuna festivala in stroškov delovanja festivalske ekipe. »Proračun je približno 310.000 evrov, pri čemer je v ta znesek vštet tudi celoletni festivalski sklop Festival za Maribor, v okviru katerega prirejamo koncerte v zaporih in domovih za ostarele,« je poudarila Pavličeva in opozorila, da bo pri zdaj znanih prihodkih po festivalu v blagajni zeval globok minus.

A bi odpoved povzročila še več škode, saj bi se s tem pokopala prireditev, ki ima v Mariboru že 50-letno tradicijo; razvila se je iz mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september. Če festivala ne bi bilo več, ne bi mogli več kandidirati na javnih razpisih, predvsem evropskih ne.

Osip donatorjev in glasbenikov

Pri programiranju dogodka se je morala Pavličeva sprijazniti s kompromisom in se odreči lastni produkciji unikatnih glasbenih dogodkov, ki so bili osrednja privlačnost festivala. »Izpeljali bomo več koprodukcij z orkestrom Komične opere iz Berlina, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, sodelujemo s Plesno izbo Maribor, v sodelovanju z Musik Abende Graz pa bomo v Gradcu 9. septembra izpeljali koncert z naslovom Iskrive interakcije.« Skupno število koncertov so s 17 zmanjšali na deset in skrajšali festival za dva dni.

Na letošnjem festivalu tudi ne bo nastopil njegov umetniški vodja, avstralski violinist in dirigent Richard Tognetti, zaradi katerega je v Maribor prihajalo vsako leto približno 150 avstralskih ljubiteljev glasbe, med katerimi so bili tudi številni donatorji, ki so podpirali mariborski projekt. Je pa Tognetti pomagal Pavličevi v Maribor pripeljati berlinski orkester, ki bo v različnih zasedbah nastopil na štirih koncertih. Predstavili se bodo tako pod vodstvom svojega šefa dirigenta Henrika Nánásija kot s priznanim dirigentom filmske glasbe Frankom Stroblom in v komorni zasedbi pod vodstvom koncertnega mojstra Gabriela Adorjána.

Lani je Festival Maribor prizadel še en udarec: glasbeniki Slovenske filharmonije so bili opozorjeni na konkurenčno klavzulo, zaradi katere ne smejo več igrati v festivalskem orkestru, kot so to počeli v preteklosti. Ta zaplet je povzročil še to, da se je društvo Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije umaknilo s položaja pravne osebe festivala. Letos je to vlogo prevzelo Glasbeno društvo Festival Maribor. »Zaradi zamenjave pravne osebe smo izgubili 14.000 evrov neposrednega financiranja ministrstva za kulturo,« je razložila Pavličeva.

Ali si upa napovedati, da Festival Maribor 2014 bo? »Ne,« nam je odgovorila. »Za kaj takega bi bilo treba v Mariboru vzpostaviti stabilno financiranje. Kako bi to bilo možno, pa mi glede na razmere ni znano.«